7. aprila po vsem svetu obeležujemo dan zdravja, ki je letos posvečen medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam. Kljub njihovi nepogrešljivosti v zdravstvu so pogosto spregledani, podcenjeni in preobremenjeni, zlasti v kriznih razmerah, kakršne predstavlja aktualna pandemija COVID-19. Kot je pred dnevi povedal župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, si še posebej v teh dneh za svojo požrtvovalnost, strokovnost in humanost zaslužijo našo iskreno hvaležnost in priznanje.
»Opravljate res fantastično delo in Koper bo vaš večni dolžnik,« je pred dnevi župan Bržan nagovoril zdravstvene delavke in delavce. »Pravzaprav ni besed, s katerimi bi lahko opisal, kako izjemno delo opravljajo v Zdravstvenem domu Koper. Mislimo, da si lahko predstavljamo, kako jim je težko in koliko se trudijo, da bi zaščitili zdravje vsakega posameznika in preprečili širjenje epidemije. A se motimo. Niti približno si ne moremo predstavljati vseh teh naporov, tega stresa, te izjemne odgovornosti, ki jo nosijo na svojih ramenih. Pa kljub izrednim razmeram, ogromnemu obsegu dela in neverjetnemu pritisku nanje do danes niso dopustili niti ene same okužbe v svojih vrstah in niso naredili niti ene same najmanjše napake, ki bi ogrozila našo varnost. Za svojo požrtvovalnost, strokovnost in humanost si zaslužijo našo iskreno hvaležnost in priznanje.«
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je sicer v počastitev 200. obletnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne zdravstvene nege, leto 2020 razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic. Letošnja tema Svetovnega dneva zdravja je zato namenjena podpori medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Kot so zapisali v Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, skrb za zdravje večina najprej poveže z različnimi profili zdravnikov, vendar zelo velik delež te skrbi nosijo njihovi nepogrešljivimi sodelavci: medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice.
Za »slovensko Florence« velja Angela Boškin, prva šolana medicinska sestra v Sloveniji. Izobraževanje je zaključila na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju leta 1918. Leta 1919 je bila z dekretom imenovana kot prva »skrbstvena sestra« pri nas. Zaslužna je za ustanovitev prve posvetovalnice za matere in dojenčke v takratni novi državi. Posvetovalnica je delovala na Jesenicah, kjer je Boškinova svojo kariero tudi začela, model posvetovalnice pa se je kmalu razširil po vsej državi. V Sloveniji imamo danes že več kot 21.000 medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. Vendar potrebe po njih še vedno naraščajo, še posebej po visoko izobraženih specialistih zdravstvene in babiške nege. Po številu medicinskih sester (brez zdravstvenih tehnikov in babic) na 100.000 prebivalcev je Slovenija šele na štirinajstem mestu od sedemnajstih primerjanih držav v EU (vir: Eurostat).
