Minuli konec tedna so se na temo sodelovanja v projektu ELENA 2 v Hrpeljah sestali predstavniki dvajsetih primorskih in notranjskih občin. Gre za skupni projekt trajnostne mobilnosti in trajnostnega mestnega potniškega prometa, v okviru katerega bodo partnerji pridobili nepovratna evropska sredstva Evropske investicijske banke (v višini 90 odstotkov) za pripravo potrebne dokumentacije. Okvirna vrednost naložb, ki jih nameravajo sodelujoče občine izvesti do leta 2025, znaša 50 milijonov evrov. Zanje bodo sredstva črpale iz drugih virov.
Projekt ELENA 2 je skupaj s projektom ELENA 1 del širšega programa ELENA (European Local ENergy Assistance), ki se je v letu 2009 oblikoval na pobudo Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske komisije. Ta upravičencem omogoča pridobitev subvencij za pripravo tehnične dokumentacije za projekte s področij energetike in trajnostne mobilnosti v urbanih središčih.
Goriška lokalna energetska agencija kot pripravljavec projekta je tako že v letu 2016, v okviru projekta ELENA 1, uspešno povezala 25 primorskih občin, ki so za pripravo tehnične dokumentacije za 73 naložb (skupna vrednost projektov je bila več kot 45 milijonov evrov) s področja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije pridobili sredstva v višini 2,3 milijona evrov. V okviru ELENE 2, ki jo podpirajo Ministrstvo za infrastrukturo, Slovenska izvozna in razvojna banka, regionalne razvojne agencije in družba Petrol, pa so zgodbo še razširili, saj je k projektu doslej pristopilo 20 primorskih in notranjskih občin kot tudi številna podjetja, ki delujejo na področju trajnostne mobilnosti.
ELENA 2 zagotavlja 90 odstotno financiranje priprave projektne, naložbene, razpisne in druge dokumentacije za projekte iz naslova trajnostne mobilnosti. Projekti morajo biti uresničeni do leta 2025, izvedbo bodo upravičenci sofinancirali iz naslova drugih, sorodnih razpisov.
Ocenjena vrednost vseh naložb, ki jih nameravajo občine izvesti na področju trajnostne mobilnosti presega 50 milijonov evrov. Med projekti so ureditve kolesarskih in pešpoti, skupnih prometnih površin, ukrepov za umirjanje prometa v mestnih središčih in parkirišč po sistemu P+R, kot tudi gradnja parkirnih hiš ter avtobusnih postajališč, nakup električnih vozil in postavitev polnilnic zanje ter vzpostavitev sistema izposoje koles in pomorskega potniškega prometa med občinami slovenske Istre. Največ naložb s tega področja načrtuje ravno Mestna občina Koper, in sicer v skupni vrednosti 30 milijonov evrov.
»Kolesarske poti, ki so jih občine uvrstile v svoje investicijske načrte, bodo prispevek k državnemu načrtu ureditve 1000 km kolesarskih poti,« je povedal Rajko Leban iz Goriške lokalne energetske agencije. Pri tem je poudaril pomen sodelovanja med občinami, saj kolesarske poti povezujejo regije in se ne morejo končati ob občinski meji. »Namen današnjega srečanja občin in podjetij, ki delujejo na področju trajnostne mobilnosti, je bil pokazati, da skupaj zmoremo pripraviti dobre projekte in pridobiti sredstva za njihovo izvedbo. Posamezne občine ne dosegajo kriterijev Evropske unije za pridobitev finančne pomoči. S skupnimi projekti pa so ti kriteriji dosegljivi,« je še poudaril Leban.
