Koprska Mala loža od danes pa vse do ponedeljka, 7. marca, gosti razstavo Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, ki skuša prikazati dinamiko in temeljne dileme, s katerimi so se pri kodifikaciji, zapisovanju slovenskega jezika srečevali tisti, ki so naš jezik skušali spraviti na papir.
Zgodbe o razvoju našega jezika ni brez zgodbe o njegovi pisni podobi. S pričujočo razstavo ob osrednjem slovenskem kulturnem prazniku avtorja razstave Diana Pungeršič in Peter Štoka skušata prikazati dinamiko in temeljne dileme, s katerimi so se pri kodifikaciji, zapisovanju slovenskega jezika srečevali vsi tisti, ki so naš jezik skušali spraviti na papir.
Črkarska pravda nam je znana iz Prešernovega soneta Al prav se piše kaßa ali kaša, torej po nemško ali po srbsko, s pomočjo cirilice, s katero je meril na Jerneja Kopitarja, na njegovo preprečitev natisa Krajnske čbelice in na Čopov članek v tej zvezi, ki je imel naslov ABC Krieg ossia Nuovo discacciamento di lettere inutili oziroma Abecedna vojna ali Novi izgon nepotrebnih črk. Boj je potekal med zagovorniki bohoričice, ki so se imenovali za prešernovce, in zagovorniki nove pisave, metelkovci. V abecedni vojni so zmago slavili zagovorniki stare pisave.
Kljub temu pa je ideja o novi pisavi, ki bi imela enojna znamenja za posamezen fonem, ostala živa med tistimi, ki so se ukvarjali z vprašanjem slovenskega črkopisa. Kot primerna rešitev tega vprašanja je nastala gajica ali gajevica, ki jo je razvil Hrvat Ljudevit Gaj. Pisavo so v tistem času nekateri imenovali tudi »čeho-iliričica« ali »češko-ilirski« oziroma »ilirski« črkopis. »Češko«, ker je Gaj svoj črkopis sestavil po zgledu češkega črkopisa, »iliričica« pa zato, ker je črkopis nastal v sklopu ilirskega gibanja.
Prvi, ki je napisal in izdal delo v novem črkopisu, je bil Stanko Vraz. Najbolj pomembne za uveljavitev nove pisave pa so bile Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice, s katerimi so se »Slovenci v pisavi poenotili z zapadnimi Slovani«. Leta 1847 tudi Prešernove Poezije izidejo v gajici in ne v bohoričici, za katero se je tako zavzemal v abecedni vojni.
Foto: MOK
