Šaljivci bodo danes na preži na vsakem koraku, da bi nepozorne potegnili za nos. Današnji dan je namreč prvi april, med ljudmi znan kot dan norcev oz. norčavosti, ko skušamo drug drugega naplahtati z zgodbicami in informacijami, ki se zdijo resnične, a niso.
Tovrstne potegavščine so običajne v večini evropskih držav. Ponekod pa velja, da je čas za potegavščino le do poldneva.
Prvi april naj bi za dan norcev leta 1713 razglasil francoski kralj Ludvik XIV., potem ko naj bi ga njegov dvorni norec pošteno potegnil za nos. Tradicija naj bi po mnenju nekaterih izvirala iz časa, ko je gregorijanski koledar iz 16. stoletja premaknil novo leto s konca marca na 1. januar. Ljudje so si zato na prvi april za šalo izmenjali darila, ki pa so bila prazna.
Eno najodmevnejših prvoaprilskih šal je pred dobrimi šestimi desetletji objavil angleški BBC. Po njihovi informaciji, da so v Švici začeli pobirati špagete z dreves, ki rastejo samo v Švici, je veliko gledalcev poklicalo v redakcijo in spraševalo o možnosti za nakup sadik takšnih dreves.
Prav tako v 50. letih prejšnjega stoletja pa je nizozemska televizija objavila, da se je stolp v Pisi porušil, čemur je prav tako nasedlo precej ljudi.
Predhodnik prvoaprilskega dneva norcev naj bi bil med drugim starorimski praznik hilaria konec marca. V srednjem veku pa je bil praznik norcev vsako leto konec decembra.
