Na pripovedovalskih klopeh lahko samo posediš, na njih lahko bereš, čakaš, se pogovarjaš. Bile so del projekta štirih občin slovenske Istre, s katerim se je kandidiralo za Evropsko prestolnico kulture, vendar ta ni bil izbran, zato se je začel razvijati v drugo smer, v sodelovanju s Kulturnim društvom Gajbla, Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem in študenti magistrskega študijskega programa Zgodnje učenje. Idejam na papirju so ustvarjalni študentje dodali konkretne podobe in predloge.
Študentje so v okviru medpredmetnega povezovanja jezikovnega in likovnega področja kljub študiju na daljavo s strani mentoric dr. Barbare Baloh in dr. Ede Birsa ter v sodelovanju z dr. Barbaro Kopačin (glasbena umetnost), Tino Cotič (arhitektura) ter zunanjima sodelavkama Samanto Kobal (Kulturno društvo Gajbla) in Renato Padovan (Vrtec Elvire Kralj v Trebčah) dobili nalogo, da ustvarijo predloge pripovedovalskih klopi, ki bi jih lahko postavili na dvorišču pred fakulteto in koprsko hišo ustvarjalnega pripovedovanja Gajbla.
Teorijo o arhitekturi v malem in oblikovanju stolov je predstavila Tina Cotič, ki je bila nad rezultati navdušena: »Po predstavitvi predlogov pripovedovalskih klopi sem bila zelo presenečena, kako so študentje zadeli bistvo oblikovanja in uspešno prikazali pripovedovalske klopi v obliki maket.«
Nastalo je dvanajst primerov pripovedovalskih klopi in drugih zanimivih idej, kot so slikanice, pripovedovalske škatle, ki se navezujejo na simboliko mesta Koper in koprske umetnike. V predloge so študentje vključili različne pripovedovalske tehnike, pripomočke in glasbo.
