Domač krompir z vrta ali vzgojen v sadilni vreči je popolnoma nekaj drugega kot voden krompir iz Egipta ali kakorkoli industrijsko pridelan krompir bliže nam, ki je poln agrokemikalij in poln umetnih gnojil. Domač krompir lahko že sredi marca posadimo pod kopreno, prej pa ga nakalimo. Zgodnje sorte za sprotno porabo lahko tako pridelamo že od sredine maja.
Izbira zemljišča: Zemlja naj bo rahla, brez večjega kamenja in v njej ne sme zastajati voda. Dodajte pri pripravi tal organsko zemljo – dobro zadržuje vlago, kot tudi rahlja in je primerna tako za težka glinena ali rahla peščena tla. Priporoča se 1 blok 70 l zemlje na 5-10 kvadratnih metrov.
Organsko gnojenje: Grede čim globlje prekopljemo, grude prsti zdrobimo in pognojimo z organskih vrtom v količini 4 kg/ar. Vsa gnojila je priporočljivo vkopati v zemljo med prekopavanjem zemlje.
Nakaljevanje semena: S tem načinom semenskemu krompirju pospešimo vznik za dva tedna. Uporabljamo za sajenje zelo zgodnjih sort, zlasti pod kopreno. Hitra kalitev pomeni manjše izčrpavanje gomolja, kar se lahko zgodi zlasti v vremenskih razmerah, ki so za kalitev neugodne.
Kolobar: Krompirja ne sadimo na isto površino vsaj tri do štiri leta zapored.
Izbira sorte krompirja: Priporočljivo je izbrati sorte, ki so odpornejše proti boleznim kot so: virus Y, krompirjeva plesen, nematode in krompirjev rak. Če sadimo drobnejši semenski krompir, je pridelek ponavadi manjši. Za vrtičkarje je zlasti primerno seme, namenjeno za ekološko pridelavo. S sajenjem zgodnjih sort se izognemo krompirjevi plesni.
Sajenje ob primernih temperaturah: Krompir sadimo, ko doseže temperatura tal vsaj 8 ˚C. Zemlja se bo kmalu dovolj ogrela, ko so dnevne temperature od 10 do 12 ˚C. V osrednji Sloveniji je to konec marca, če tla niso pokrita s snegom. Četudi so v začetku marca temperature dovolj visoke, je za sajenje krompirja prezgodaj, saj je velika možnost, da bo aprila še nastopila ohladitev. Dlje ko so gomolji v mokri zemlji, večja je nevarnost za razvoj bolezni in škodljivcev.
Krepitev: Ob prehitrem sajenju ali če se temperature nenadoma spustijo, se priporoča krepitev z zalivanjem krompirja takoj po sajenju in še dvakrat v času rasti v nekaj tedenskih razmikih z naravnim sredstvom za krepitev vrtnih plodovk, ki omogoča rastlinam bistveno lažjo prilagoditev na neugodne razmere in istočasno tudi pospešuje kalitev in rast krompirja in ostalih plodovk ali gomoljnic.
Uničevanje plevela: Hitrejša rast plevela se lahko pojavi po vzniku krompirja pod kopreno. Odkrijemo ga in okopljemo, nato spet pokrijemo.
Gojenje pod kopreno: Zaradi višjih temperatur pod debelejšo zimsko kopreno lahko zgodnje sorte posadimo že sredi marca in bomo imeli pridelek še pred koncem maja. Rast še pospešimo z nakalitvijo semena in z uporabo naravnih krepilcev. Ko mine nevarnost slane, krompir odkrijemo. Pri zunanjih temperaturah nad 25 ˚C je pod kopreno že prevroče in zato preveč toplote lahko povzroči manjši in pozen pridelek.
Globina sajenja: Gomolje posadimo, da bodo pod nivojem ravne grede in pri tem ne upoštevamo grebenov.
Pospešitev rasti v začetni fazi: V kolikor krompir zaostaja v rasti ali nima prave temno zelene barve listov, ga lahko tudi zalijemo s tekočim hitro delujočim organskim gnojilom – Organsko dognojevanje, vendar to še v zgodnejši fazi rasti, saj z njim okrepimo rast in ne debelitve gomoljev.
Okopavanje in osipanje krompirja: Krompir okopljemo in osipljemo tako, da naredimo grebene, ko zrastejo od 15 do 20 cm visoko. Tla moramo zrahljati, poberemo plevel, zadržimo vlago v tleh in preprečimo, da bi gomolji pokukali iz zemlje in pozeleneli. Pri okopavanju pazimo, da ne poškodujemo korenin in podzemnih stebel. Nad gomolji zagotovimo vsaj 5 cm zemlje, saj s tem preprečimo, da bi se spore plesni, ki bi jih dež spral z listov, prebile do gomoljev. Lahko pa krompir malo osujemo že na začetku in bo zaradi višje temperature pod zemljo prej vzkalil. Po potrebi ga pozneje še enkrat osujemo.
Organsko dognojevanje: Ob osipanju organsko dognojimo z gnojili na bazi alg, ki hitro delujejo in imajo fino granulacijo, da se hitro raztopijo. Priporočamo za zdrav obilen pridelek organska gnojila, ki so prilagojena za plodovke, saj želimo večji plod- gomolj, da bo krompir debelejši. Izbere gnojilo organske plodovke in paradižnik, ki ga lahko uporabimo tudi kasneje za gnojenje in dognojevanje paradižnika, saj sta s krompirjem iz iste družine razhudnikovk. Količina 1 kg za ¼ ara ali 25 m2.
Gostota sajenja: Krompirja ne sadimo pregosto. Pravilo je štiri (pozne sorte) do pet gomoljev (zgodnje sorte) na kvadratni meter. Priporočena medvrstna razdalja je od 65 do 70 cm. Tako bomo imeli dovolj zemlje, da vrste osipamo. Če pa nam jo zmanjka pri osipanju, lahko dodamo še nekaj organske zemlje. V vrsti posadimo gomolje od 30 do 35 cm narazen. Posledici pregostega sajenja sta droben pridelek in bujna, neprezračena cima, v kateri se okužbe laže prenašajo.
Zalivanje: Krompir potrebuje redno oskrbo z vodo. Če krompir na vrtu zalivamo, porabimo za kvadratni meter od 20 do 25 litrov vode, s čimer zemljo namočimo od 20 do 30 cm v globino. V sušnem času zalivamo vsaj dvakrat na teden. Stalno namakanje preprečuje bolezen krastavosti, zlasti v času tvorjenja gomoljev.
Bolezni in škodljivci: Krompir radi napadejo koloradski hrošči ali krompirjeva plesen. Preventivna krepitev pred tem je nadvse zaželena in navadno nujno potrebna. Že v zgodnejši fazi rasti lahko z naravnimi pripravki kot so hrošči stop in bolezni stop bistveno zmanjšamo pojavnost tako škodljivcev kot bolezni in s tem omogočimo krompirju hitrejšo in nemoteno rast. Oba naravna pripravka uporabljamo tako, da krompirjeve rastline zalijemo 2-3 krat v fazi rasti. Ob pojavu večjega pojava problemov v kasnejših fazah rasti, če nismo rastline prej okrepili, enako rastline zalivamo in jim tako pomagamo.
Tvorjenje gomoljev: Zgodnje sorte začnejo tvoriti gomolje, ko so rastline visoke od 15 do 20 cm. Zmotno je prepričanje, da je pogoj za nastavljanje gomoljev cvetenje krompirja.
Pobiranje pridelka: Ob pobiranju naj zemlja ne bo presuha. Če je nasad močno prizadet od bolezni ali škodljivcev in v tleh gomolji že gnijejo, ne smemo krompirja takoj izkopati. S plesnijo okuženo cimo pokosimo ali populimo in odstranimo z njive, gomolje pustimo v zemlji vsaj še tri tedne, da se kožica utrdi. Spore plesni v zemlji bodo po dveh tednih propadle. Že okuženim gomoljem tako ni pomoči, če bi z izkopavanjem hiteli, pa bi okužili tudi preostale. Zelo pomembno pa je zmanjševanje pojava bolezni z naravnimi pripravki pravočasno.
Organski vidik: Če doma sadite krompir ali katerokoli zelenjavo, poskrbite, da jo boste vzgojili na organski – naraven način. V nasprotnem primeru lahko krompir prepojen z agrokemikalijami in umetnimi gnojili vedno dobite v trgovinah. Domače pridelan krompir na organski način z zgoraj omenjenimi principi in metodami, pa je povsem nekaj drugega. Uživali boste ob pridelavi, zdravo živeli in okusno jedli.
