Koprska Mala loža bo med 12. julijem in 1. avgustom gostila razstavo Glagolica in glagoljaši. Razstava, kot si jo je zamislila Adelina Pahor, razkriva našo pozabljeno pisavo, katere ostanke srečujemo po vsem slovenskem ozemlju, v Istri pa se je ohranila do 19. stoletja. S pisavo je povezano glagolsko bogoslužje, ki se je obhajalo v staroslovenskem jeziku – dragocena edinstvenost rabe narodnega jezika, ki jo je papež dovolil samo slovanskim narodom.
V Kopru je bil leta 1467 ustanovljen edini glagoljaški samostan v Sloveniji, ki je deloval, dokler ga niso Francozi leta 1806 ukinili. Pri širjenju glagolske knjižne kulture so s svojimi rokopisi odigrali veliko vlogo menihi tretjeredniki: prvi glagolski misal je bil natisnjen leta 1483. Glagolico in glagolsko bogoslužje sta ves čas napadala frankovski in italijanski kler, dokler nista bila dokončno prepovedana. Glagolica je bila ob prelomu 19. stoletja simbol borbe narodove samobitnosti in je skoraj zanetila versko shizmo.
Pred časom so člani likovne skupine Andragoškega društva Morje Izola in Slikarskega društva Solinar Piran pod mentorstvom Ksenije Pfeifer oblikovali glagolske črke iz siporeksa, ki so na poseben način umeščene v koprsko razstavo v Mali loži. Glagolske črke merijo 62 centimetrov v višino in 44 v širino ter so obarvane kot naravni kamen.
Foto: Adelina Pahor, MOK
