Koprski Kulturni klub, Slavistični klub Koper in Osrednja knjižnica Srečka Vilharja v sredo, 30. junija, ob 20. uri vabita na Vrt knjige za koprsko knjižnico, kjer se bodo lahko številni ljubitelji kulture ob pogovoru in branju srečali s pesnikom, pisateljem, dramatikom in literarnim kritikom Marijem Čukom.
Tržaški Slovenec bo v pogovoru z Majo Smotlak predstavil svoj zadnji roman Črni obroč.
Marij Čuk se je rodil v Trstu leta 1952. Je pesnik, pisatelj, dramatik in literarni kritik. Po šolanju na osnovni in srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Italiji je zaključil študij slavistike in romanistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Bil je novinar in gledališki kritik za Primorski dnevnik. Poučeval je na slovenskih tržaških šolah, nato je postal odgovorni urednik slovenskih informativnih oddaj radiotelevizije RAI v Trstu. Danes je upokojen, a še vedno piše gledališke kritike in komentarje za slovenske medije, predvsem za Radio Slovenija.
Njegovi verzi so bili prvič natisnjeni v 13. pesniškem listu leta 1973, ko je bil star šele 21 let. Leto kasneje je pri DZS v Ljubljani objavil svojo prvo pesniško zbirko Šumenje modrega mahu, ki so ji sledile še Zakleta dežela (1975), Suho cvetje (1982), Igra v matu (1984), Sledovi v pesku (1993), Ugrizi (2003), Zibelka neba in dna (2007), Ko na jeziku kopni sneg (2014). Je avtor dramskih besedil, ki jih je v svojih abonmajskih sezonah uprizorilo Slovensko stalno gledališče v Trstu, radijskih iger, slikanice Grem jaz do sonca (2017) ter štirih romanov Pena majskega vala (1998), Molk koloradskih hroščev (2016), Prah (2018) ter najnovejšega Črni obroč (2020), katerega osrednji motiv je požig tržaškega Narodnega doma 13. julija 1920. Leta 2019 je prejel kulturno-literarno nagrado vstajenje, namenjeno zamejskim in zdomskim pesnikom, pisateljem in znanstvenikom, ki ustvarjajo v težjih razmerah kakor v matični domovini.
Pisanje Marija Čuka je zaznamovano s kritičnim pogledom na družbeno dogajanje sodobnega časa. Z ironijo, sarkazmom, grotesko in satiro komentira napake in politično medlost, ki posameznika, predvsem Slovenca v Italiji, vodijo v razvodenelost, malodušje, razdvojeno identiteto in asimilacijo. Obenem pa v svoje leposlovje vnaša tudi lirizem, s pomočjo katerega literarizira ljubezensko čustvo, vrednoto, ki ob narodu in umetnosti zaseda posebno mesto v njegovem ustvarjanju.
