Veljati začenja zakon o vajeništvu, ki naj bi po načrtu vlade, ki ga je pripravila, bolje povezal izobraževanje in gospodarstvo.
Zakon se bo začel uporabljati čez pol leta, čeprav naj bi vajeništvo poskusno začeli uvajati že v šolskem letu 2017/2018. V prvih treh letih na ministrstvu za izobraževanje pričakujejo do 200 vajencev na generacijo.
Za prvo leto na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport načrtujejo vključitev vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja: oblikovalec kovin-orodjar (Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad in Šolski center Škofja Loka), kamnosek (Srednja gradbena, geodetska in okoljevarstvena šola Ljubljana), mizar (Šolski center Novo mesto in Šolski center Slovenj Gradec) in gastronom hotelir (Srednja šola Izola in Srednja šola za gostinstvo in turizem Radenci).
Pri vajeništvu dijakov bo moralo najmanj 40 odstotkov programa obsegati šolanje v šoli, najmanj 50 odstotkov pa praktično usposabljanje pri delodajalcu.
Status vajenca za dijake in vse, ki se izobražujejo izredno
Pri tem bodo imeli dijaki status vajenca, ki pa ne bo rezerviran samo za njih. Vajenec bo lahko tudi nekdo, ki se izredno izobražuje, je brezposeln ali pa je zaposlen in se izobražuje z namenom, da pridobi srednjo poklicno izobrazbo.
Pogodbo z vajencem bodo lahko sklenili delodajalci, ki bodo vpisani v razvid vajeniških učnih mest in katerih dejavnost obsega poklic, za katerega se izobražuje vajenec. Pogodbo bodo lahko sklenili delodajalci, ki v zadnjem letu niso kršili delovno pravnih predpisov, so izplačevali plače in prispevke ter zoper njih nista bila uvedena postopek za prenehanje ali prisilna poravnava.
Za izvajanje programa vajeništva bodo zadolžene poklicne zbornice, ki imajo podeljeno javno pooblastilo na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja, za kar bodo prejele tudi določena državna sredstva.
Vajenec za svoje delo prejme tudi plačilo
Vajenec bo moral pred začetkom usposabljanja skleniti pogodbo tako s šolo, kjer se bo šolal, kot delodajalcem in jo registrirati pri pristojni zbornici. Pri usposabljanju se bo moral držati določenih pravil (prav tako delodajalec), za svoje delo pa bo upravičen do nagrade, ki ne sme biti nižja od 250 evrov za prvi oziroma 400 evrov za tretji letnik izobraževanja. Nagrada ne bo vplivala na družinske prejemke vajenca in njegove družine, kot jih določata zakona, ki urejata socialno varstvene prejemke in pravice iz javnih sredstev.
V primeru, ko bo vajeništvo opravljala brezposelna oseba, bo zavod za zaposlovanje z dnem sklenitve pogodbe takšno osebo prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb.
