Očitno so zadnji dogodki, med katerimi sta v ospredju aferi obrambnega ministra Janka Vebra in šolske ministrice v odstopu Klavdije Markež, vplivali na padec podpore vladi. Precejšen delež ljudi, ki je vladi podeljevalo pozitivno ali srednjo oceno, se je aprila namreč preselil v negativno oceno; kot ugotavlja Delo, se je krivulja rahlega pridobivanja podpore vlade Mira Cerarja v letošnjem letu v tednu dni drastično obrnila v negativno smer.
Sicer je padla podpora praktično vsem strankam, bistveno pa so se povečali odstotki volivcev, ki se volitev ali ne bi udeležili ali ne bi nikogar volili, ali pa ne vedo koga voliti. Takšnih volivcev je bilo marca dobrih 45 odstotkov, aprila pa že skoraj 60 odstotkov, še navaja časnik.
Med odločenimi pa še vedno prevladuje izbira SMC, ki pa ji je podpora padla s 15 na 10 odstotkov. Sledita ji SDS in ZL, ki sta tudi nekoliko izgubili. Podpora SD že tretji mesec zapovrstjo ostaja pri 6,3 odstotka, DeSUS se je nekoliko popravil, povsem nerazumljiv pa je po oceni časnika padec NSi na 1,4 odstotka podpore.
Nižje v primerjavi z marcem so tudi ocene politikov v tokratnem barometru priljubljenosti. Prvo mesto ohranja predsednik države Borut Pahor, druga je evropska komisarka Violeta Bulc, na tretje mesto se je uvrstila evropska poslanka Tanja Fajon. Premier Miro Cerar je četrti, a z nižjo oceno.
Anketo je za uredništvo Dela opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik med 30. marcem in 2. aprilom na vzorcu 600 odraslih državljanov.
