DomovArhivBioDiNet za ohranitev avtohtonih vrst živali in rastlin

BioDiNet za ohranitev avtohtonih vrst živali in rastlin

Arhiv Preglej vse novice
Deli vsebino

Prvi projekt, ki so si ga zadali, je bil revitalizacija podolskega goveda (boškarina), z metodo presajanja zarodkov, h kateremu sta na pobudo koprske občinske svetnice Barbare Strmole finančno pristopila tudi Mestna občina Koper in Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. Skupaj jim je naposled uspelo zaploditi 4 zarodke, in sicer  Prima, Boškarina, Bruno in Gardelina. V želji, da bi v tej smeri tudi nadaljevali, je Univerza na Primorskem Znanstveno raziskovalno središče skupaj z Mestno občino Koper ter drugimi partnerji pred dvema leta začela s projektom BioDiNet-mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, o katerem smo se podrobneje pogovarjali z Ivano Štrkalj, koordinatorko za mednarodne projekte na Mestni občini Koper.

16.6 082

BioDiNet je eden zadnjih projektov, ki ste se jih lotili v Mestni občini Koper. Za kaj pravzaprav gre?

Gre za ohranjanje in promocijo avtohtonih vrst, pasem in ekosistemov slovenske Istre pa tudi širše, ki ključno prispevajo k tradicionalni podobi našega slovenskega teritorija. Če poenostavim: Slovenija ima veliko območje Nature 2000, je zelo raznolika in ima izredno velik genetski potencial, ki pa žal ni primerno zaščiten. Konkretno v slovenski Istri nimamo zaščitenih naših avtohtonih vrst in pasem – denimo istrskega osla, ki ni registriran kot uradna pasma, saj je za to potrebna neka kritična masa. Mi žal sploh ne vemo, koliko primerkov te pasme imamo v Sloveniji in kje se ti nahajajo. Podobno je z drugimi vrstami in pasmami na naših tleh, ki bodisi izginjajo bodisi so za javnost povsem neznane. In to je bil temeljni cilj tega projekta, da vzpostavimo programe in smernice za trajnostni razvoj območja, z namenom ohranjanja naravne in kulturne dediščine našega prostora. Tako bomo uredili Park avtohtonih živali Hrastovlje, namenjen izobraževalnim in delno tudi raziskovalnim dejavnostim, uredili bomo tudi okoliške površine, na katerih bomo, seveda ob pomoči študentov oddelka za Biodiverziteto, zasadili zeliščni vrt, površine pa bomo uredili tudi na območju Občine Dolina, ki se ponaša z večstoletno tradicijo pridelave oljk. Želimo si, da bi lahko otroci in tudi nekoliko starejši prišli v Hrastovlje in se seznanili z našo tradicijo, našimi avtohtonimi vrstami, pasmami in ekosistemi, ter na ta način ohranjali bogato naravno in genetsko ter tudi zgodovinsko in kulturno dediščino.

Kaj ste v okviru projekta že naredili?

S projektom smo začeli že oktobra 2011. V njem poleg Mestne občine Koper sodelujejo še številni drugi slovenski in italijanski partnerji, nosilca projekta pa sta Univerza na Primorskem in Znanstveno raziskovalno središče. Doslej smo uredili učilnico-informacijski center v Hrastovljah, ki bo namenjen izobraževalnim aktivnostim predvsem za mlajšo populacijo, pa tudi za srednješolce in študente ter širšo javnost. Postavili smo tudi čebelnjak, v katerem smo naselili prve čebelje družine, v kratkem pa bomo postavili tudi nekaj lesenih obor, čredinke, električnega pastirja in jasli ter uredili napajališča, torej osnovno infrastrukturo, da sploh lahko na tem območju naselimo živali. V zadnji fazi, torej tekom tega leta oziroma v začetku prihodnjega, bo projektni partner Društvo Boškarin naselil tudi živali, predvsem drobnico, avtohtono istrsko kozo, istrsko pramenko (ovco op.a.), kraškopoljskega prašiča, istrskega osla in domače istrsko govedo – boškarina. Kokoši in konjev v prvi fazi nismo predvideli, ker so ti že v lasti Kmetije Trček, ki bo skupaj z Društvom Boškarin skrbela za našo živino.

 Kako pa naprej?

Vsi si želimo, da bi ta park sčasoma postal t.i. »Park rescue«, območje, v okviru katerega bi genetsko zaščitili naše avtohtone vrste in pasme. To so bili tudi prvotni načrti države, ki je želela vzpostaviti več tovrstnih parkov, vendar jih doslej še ni uresničila. Poleg tega v našem projektu dolgoročno vidimo tudi turistično priložnost, Hrastovlje se namreč od nekdaj ponašajo s številnimi naravnimi znamenitostmi, bogato kulturno dediščino in ne nazadnje tudi s tradicijo živinoreje in kmetijstva, ki sta zaradi spremembe zakonodaje nekoliko zaspala.

Kakšna pa je finančna teža projekta?

Vrednost projekta je približno 1,4 milijona evrov, od katerih bo občina prispevala 283 tisoč evrov. Nekaj teh sredstev smo sicer že namenili za infrastrukturno vzpostavitev centra, sledila pa bo še nabava živali, ki bo celotnemu parku podala pravi namen. Je pa treba poudariti, da bomo večji del sredstev, 85 odstotkov, pridobili iz naslova Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 10 odstotkov pa bo krila država. Mestna občina Koper in drugi partnerji bodo tako financirali le 5 odstotkov vrednosti projekta, kar bo konkretno koprsko občino stalo slabih 12 tisoč evrov.

 

biodinet_logo22

 

IT_MIN            MGRT_slo

Program_Programma2