Lazarijino otroštvo in mladost sta bila razpeta med prvo in drugo svetovno vojno, ko so bili časi na naši zemlji težki. Leta 1941 je povila sina Egidia in življenje posvetila svoji družini. Večino življenja je mirno in skromno preživela v svoji vasici v koprskem zaledju. Kot nam je danes povedal sin Egidio, je mama Lazarija do 90. leta bila popolnoma samostojna in je sama skrbela za vsa hišna opravila. Potem pa se je pred petimi leti odločila, da se preseli v Ilirsko Bistrico. Da ji tamkajšnje strokovno osebje pomaga in zanjo lepo skrbi, je moč prebrati na Lazarijinem obrazu.
»Lazarija je zelo prijazna in urejena gospa«, je dejala direktorica Doma starejših občanov Ilirska Bistrica Miranda Vrh in ji ob tem v imenu zaposlenih čestitala in ji zaželela še mnoga leta. Radosti, veselja in osebne sreče ji je ob tako visokem jubileju zaželel tudi podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič ter ji v imenu Mestne občine Koper in župana Borisa Popoviča poklonil šopek cvetja.
Čestitali in zapeli so ji tudi vsi sostanovalci, moški kvintet ji je postregel z venčkom pesmi, pridružil pa se je tudi prijatelj s harmoniko, s katerim je nekoč prepevala v glasbeni skupini. Lazarija je namreč vse svoje življenje tudi zelo rada pela. Ob pesmi »Kolko kapljic, tolko let« je s svojimi najdražjimi nazdravila s kozarcem penine.
