Na veliki četrtek zvečer se verniki spominjajo Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki predstavlja ustanovitev evharistije in duhovništva. Tako bodo katoliški škofje po državi danes skupaj z zbranimi duhovniki in verniki v stolnih cerkvah darovali krizmene maše, ki so ime dobile po posvetitvi oljčnega olja v sveto krizmo. Duhovniki bodo pri tej maši tudi obnovili duhovniške obljube.
Jutri, na veliki petek, se verniki spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, hkrati pa je to edini dan v letu, ko v Katoliški cerkvi ne obhajajo maše in imajo le bogoslužje. Med njim molijo križev pot, berejo evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju ter častijo križ. Na ta dan je zapovedan tudi strogi post.
Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil z glavnega oltarja prenesen na veliki petek. Zgodaj zjutraj katoliški duhovniki blagoslavljajo velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in pokropijo domove. Prav tako na ta dan blagoslovijo velikonočne jedi.
Na velikonočno nedeljo po vseh cerkvah potekajo vstajenjske maše s procesijami, katerih namen je oznanjati, da je Jezus vstal in tako premagal smrt. Velikonočno praznovanje se zaključi na velikonočni ponedeljek, ki je tudi dela prost dan.
Sicer pa veliko noč katoliški in evangeličanski verniki praznujejo skupaj, medtem ko jo pravoslavni zaradi uporabe drugačnega koledarja ponavadi praznujejo na drug datum. Letos jo bodo praznovali 12. aprila.
