Kanada je prostrana a redko poseljena dežela, ki v Evropi ohranja pozitivno podobo. Podoba, ki je zgrajena na pozitivnih vedenjih o politični kulturi, gospodarskem stanju, odnosu do tujcev in ne navsezadnje odnosu države do svoje naravne in kulturne dediščine. Za mnoge predstavlja nekakšno evropsko in s tem boljšo verzijo svoje sosede ZDA. Na političnem parketu velja za državo, ki zelo spretno in predvsem nevsiljivo sledi svojim interesom pri tem pa ne ogroža osnovnih svoboščin, kot so denimo svoboda, pravičnost, demokratičnost.
Država je pomembna članica G7 in G20 ter je pomembna proizvajalka energentov v svetovnem merilu. Je dežela emigrantov, ki cenijo in slavijo svojo multietičnost, multikulturnost in versko raznolikost.
Mesto Toronto v provinci Ontario je kraj, ki ne samo, da sledi najnovejšim trendom sodobne družbe ampak jih v marsičem sam postavlja. Velja za vzorčen primer mesta, ki se ne boji izzivov sodobnega časa. Je mesto, ki je v nenehni rasti in izgradnji. Kljub vsemu napredku, ki je opazen na vsakem koraku pa tvorcem arhitekturnih zamisli hkrati uspeva ohranjati t. i. dušo mesta. Zdi se, kot da visoke stavbe v downtovnu niti v najmanjši meri ne ogrožajo pristnosti mesta kot takega. Nebeško visoke stavbe, ki tvorijo osrednje poslovno središče Toronta s tem pa celotne države, mesto bogatijo iz gospodarskega vidika, prav tako pa dajejo Torontu dobro znano panoramsko podobo, ki je magnet za marsikaterega obiskovalca, ki se znajde v Ontariu. Le mali delež tistih, ki jih pot zanese v ta del sveta, se ne ustavi ob verjetno enem izmed lepših gospodarskih središč sveta.
Ob mojem prvem obisku tega predela, tako nisem bil edini, ki se je oziral proti nebu in občudoval vrhove stavb kot so denimo First Canadian Place (298m), Scotia Plaza (275), trojčku stolpov, ki tvorijo Brookfield place.
Nad vse zgoraj omenjene pa se s svojimi 553 metri dviga sloviti CN Tower, produkt človeške ideje in izvedbe, ki je postal ikona Toronta, Ontaria, Kanade.
Gre za mednarodno znan arhitekturni projekt, brez katerega si pogled na Toronto iz barke, ki plove po jezeru Ontario ni moč predstavljati. Stolp je ponosno nosil naziv najvišje prosto stoječe konstrukcije celih 32 let, nakar mu je naziv speljal megalomanski projekt Dubaja imenovan Burdž Kalifa, ki gleda na svet z višine 828 metrov.
Razgledna ploščad omogoča pogled na vse strani Toronta in pripadajočega jezera. Ob idealnih vremenskih razmerah pogled seže vse do 160 kilometrov oddaljenih Niagarskih slapov. Za primerjavo si lahko predstavljamo, da če bi takšen reprezentativen stolp stal denimo v Kopru, bi pogled segal vse tja do Markovega trga v beneški laguni.
Prvotna zasnova stolpa CN je bila skopa, namenjena njegovi prvotni namembnosti, vendar so kreativni snovalci projekta prepoznali velik potencial, ki ga taka destinacija prinaša. Dodane so bile razgledne ploščadi, restavracija, trgovine. Omislili so si aktivnosti, kot je denimo hoja po robu za tiste željne adrenalinske izkušnje. Vse omenjeno so v Torontu uspeli združiti v izjemno izkušnjo in doživetje, ki 2 milijonom obiskovalcem letno prinaša zadovoljstvo in nepozabne spomine, mnogim zaposlenim pa zagotavlja vir zaslužka.
Toronto s svojimi idejami in izvedbami projektov kot je CN Tower, tako morebiti predstavlja vir navdiha in zakladnico idej, ki bi jih morebiti lahko z nadgradnjo in primerno adaptacijo v okolje s pridom uporabili tudi v našem okolju. Vse to seveda ob predpostavki, da najdemo dovolj drznosti in kreativnosti, da se podobnih projektov na svoj način lotimo tudi sami in se s tem še bolj utrdimo, tako kot destinacija, ki jo je vredno obiskati.
