Dotik morja – od futurističnih idej do konkretnih prostorskih rešitev

Arhiv Preglej vse novice
Deli vsebino

Gre za razstavo idejnih zasnov in arhitekturnih priložnosti za ureditev celotnega območja med Koprom in Izolo, ki bo po dokončanju predora skozi Markovec in preusmeritvi celotnega prometa na hitro cesto, dobil nove prostorske dimenzije, s tem pa tudi možnosti za nadaljnji urbani in gospodarski razvoj. Dotik morja je druga razstava koprske občine, na kateri je svoje zamisli o tem, na kakšen način oplemenititi ta prostor in mu dati nove vsebine, danes predstavilo 13 arhitekturnih birojev.

»Presežke delamo tudi pri nas, presežke tudi ustvarjamo,« je uvodoma povedal župan Mestne občine Koper Boris Popovič, ki je ponovno poudaril, da je sedaj pravi čas, da se zbudimo. Vprašal se je, kako bomo brez novih vizij sledili razvoju, novim izzivom, ki nas čakajo in na katere sta Koper, pa tudi celotna Mestna občina Koper danes že pripravljena.

V tem duhu so svoje zamisli zasnovali tudi arhitekti, ki so se pri pripravi idejnih načrtov tudi tokrat izredno izkazali; izvirnost, domiselnost in futurističnost so bile samo nekatere od lastnosti njihovih projektov, ki predvidevajo od posameznih skrajno varovanih prostorskih ureditev, do povsem novih urbanih dimenzij ureditve tega območja.

DSC_0400

Ena od zamisli, ki so jo zasnovali na Univerzi na Primorskem, je bila povezava med Koprom in Ankaranom z večfunkcijskim t.i. organskim mostom, ki ponazarja prepletanje Pozejdonke, v biroju Indekor pa so javnosti predstavili projekt Na zmajevi poti. Izhajali so iz dejstva, da Koprski zaliv leži znotraj geomagnetne mreže, t.i. Zmajeve črte, kjer bi lahko umestili objekt – “gibajoči se otok”, ki bi poleg vsebin, turizma, športa in rekreacije, služil tudi v zdravilne namene. Mesto nad mestom je bila zamisel Studia 46, ki želi prostor neposredno nad Luko Koper nameniti za poslovne in urbane dejavnosti, kot nadgradnja tega danes izključno gospodarski dejavnosti namenjenega območja, med bolj drzne projekte pa sodi tudi zamisel o popolni transformaciji prostora Gaser Arhitekture. Vsebinsko bogat je tudi projekt Boštjana Pavliča, ki bi v Koprski zaliv umestil veliko sončno uro, objekt, ki bi poleg estetskega pomena imel tudi pestro vsebino in spremljevalne dejavnosti, prav tako pa je zanimiva zasnova arhitekturnega ateljeja Biroobala, ki predvideva gradnjo objekta vzdolž celotne Obale in večnamensko konstrukcijo na vodi. Objekt, ki ponazarja vodne kroge, je bila zamisel biroja Architecta, podobno vizijo pa so imeli tudi v Studiu Arhitektura, kjer si želijo da bi na vodi zaživele različne rekreacijske dejavnosti.

DSC_0407

Bolj trajnostne vizije ureditve tega območja so predstavili načrtovalci Bugarič & Co., kjer so upoštevali vse trenutne varstvene režime, z umestitvijo novih otokov v prostor pa so se poigrali arhitekti biroja PS Prostor in Draft d.o.o. Oboji nove pridobljene površine namenjata turistični dejavnosti, pri čemer so slednji ustvarili tako rekoč novo obalno linijo med Koprom in Izolo. Kot možnost uporabe priobalnega pasu do dokončne ureditve so rešitev za to območje prikazali Osivnik Fabiani Arhitekti, ki bi uporabili cenovno izredno ugoden in recikliran umetni material. Posamezno urbano arhitekturno ureditev pasu med Koprom in Semedelo je nakazal tudi studio Pirss z mestnim parkom in osrednjim trgom na tem predelu.

Dogodek sta z nežnimi zvoki flavte popestrili dijakinji umetniškega oddelka Gimnazije Koper, Barbara Bizajl in Lara Nemec, pod mentorstvom mag. Alenke Zupan.