Župani Boris Popovič (MO Koper), Igor Kolenc (Izola), Peter Bossman (Piran), županji Saša Likavec Svetelšek (Hrpelje-Kozina) in Alenka Štrucl Dovgan (Divača) ter Vojko Čok (Primorska gospodarska zbornica) slovensko vlado pozivajo, da »izhajajoč iz gospodarskih nacionalnih razvojnih interesov sprejeme odločitev in vse potrebne ukrepe za takojšnji začetek izgradnje in modernizacijo železniške infrastrukture na relaciji Divača Koper.«
V pismu, ki so ga danes naslovili na predsednika vlade dr. Mira Cerarja pravijo, da bodo s tem ustvarjeni pogoji za nadaljnjo rast in razvoj edinega slovenskega pristanišča, regije in države. Gre tudi za udejanjanje vizije in strategije trajnostnega razvoja Slovenije kot sestavnega dela širše evropske strategije na področju logistike, zato je potrebno izkoristiti vsa razpoložljiva namenska sredstva EU.
Predstavniki lokalnih skupnosti in regijskega gospodarstva se zavedajo, da je bila omenjena problematika že večkrat obravnavana, na takojšnje ukrepanje pa pozivajo zaradi resnosti problema.
V pismu še pišejo: «Obalno gospodarstvo je bilo ob osamosvojitvi Slovenije dobro razvito z močnimi tudi mednarodno uveljavljenimi podjetji na področju transporta in logistike, industrije, turizma in trgovine, gradbeništva ter tudi drugih dejavnosti. V zadnjih petnajstih letih pa se je podoba obalnega gospodarstva močno spremenila. Z delovanjem so prenehala, oziroma propadla mnoga velika podjetja kot Tomos Koper, Mehano Izola, Ladjedelnica Izola, Stavbenik Koper, Slavnik Koper in Iplas Koper.
Luka Koper in Intereuropa Koper kot nosilki razvoja logistike v Sloveniji sta zaradi nekaterih napačnih poslovnih odločitev v krizo vstopili močno finančno oslabljeni. Zaradi neustreznih poslovnih odločitev so se na robu insolvenčnosti znašla tudi turistično hotelska podjetja, omenimo naj predvsem podjetji Bernardin in Istrabenz turizem, ki sta za sanacijo svojega finančnega položaja prisiljeni prodajati svoje osnovne kapacitete.
Ta dejstva so ob nastopu svetovne gospodarske krize močno vplivala na upad gospodarske moči regije in s tem na povečano stopnjo nezaposlenosti ter postavile pod vprašaj celoten razvoj Obale.
Primerjalna prednost Obale in Slovenije v srednjeevropskem prostoru je njena geoprometna lega. Mednarodno konkurenčno pristanišče v Kopru z razvito cestno infrastrukturo kljub omejitvam, ki jih nudi sedanja železniška infrastruktura, ponuja evropskem trgu kakovostne in konkurenčne pristaniške storitve za čezmejne pomorske tovore. Omenjeno geoprometno lego je potrebno v strategiji razvoja Slovenije razvijati kot generator trajnega gospodarskega in vsesplošnega razvoja. To je moto uspešnih in razvitih pomorskih držav v svetu.
Pristanišče v Kopru s svojo dejavnostjo ustvarja v gospodarstvu Slovenije pomembne multiplikativne učinke. O tem verodostojno pričajo številne študije. Pri tem še posebej izpostavljamo študijo »Pomen pristaniške dejavnosti na nacionalno in regionalno gospodarstvo Slovenije«, katere nosilna avtorja sta dr. Dušan Mramor in mag. Veljko Bole.
Ta študija med drugim dokazuje, da vsak milijon ton obdelanega blaga v pristanišču generira v Sloveniji novih 450 delovnih mest. Za preteklo leto, ko je bilo pretovorjenih 18 mio ton blaga, to pomeni 8100 zaposlenih. Izračunana je tudi velika neposredna in posredna dodana vrednost, ki jo generira luška dejavnost v nacionalnem gospodarstvu. Iz navedenega nedvoumno izhaja, da ima Slovenija z rastjo in razvojem pristanišča veliko priložnosti za krepitev različnih gospodarskih dejavnosti, odpiranja novih delovnih mest in rasti BDP.
Kljub temu, da je bilo v preteklosti napisanih mnogo razvojnih dokumentov in danih tudi veliko političnih obljub, pa ostaja še veliko neizkoriščenih razvojnih priložnosti, ki jih nudi koprsko pristanišče. Čeprav je bilo veliko narejenega z izgradnjo avtocestnega križa, pa je bila zanemarjena železniška infrastruktura, ki je za ovrednotenje in izkoristek našega geostrateškega položaja ključnega pomena.«
