Na današnji dan leta 1776 se je na otoku Krf rodil Ioannis Kapodistrias, prvi predsednik neodvisne grške države. Kapodistrias, čigar priimek izvira iz Kopra, ima v tem mestu svoj trg in bronasti kip, ki ga je Kopru poklonila grška vlade.
»V znamenje počastitve prvega grškega guvernerja, branilca svobodomiselnosti in znanilca evropske ideje, mestu, od koder izvirajo njegove korenine in čigar ime nosi,« piše na tabli ob bronastem spomeniku na Kapodistriasovem trgu, kjer šopek svežih rož spominja, da danes mineva 240 let od rojstva moža, v čigar spomin v Grčiji pripravljajo številne dogodke, slovesnosti in simpozije o življenju in delu ter pomenu človeka koprskih korenin.
V današnji historiografiji (H. Koukou) velja Kapodistrias za enega od ustanoviteljev ideje o evropski enotnosti, tudi njegova kariera (Krf, Rusija, Švica, Grčija) kaže na kozmopolitske poglede, ki pa so jih zasenčile njegove avtokratske poteze po prevzemu najvišjih funkcij v novi grški državi. Bil je sodobnik in soborec angleškega pesnika lorda Georga G. N. Byrona, pa tudi izolskega pesnika in borca Pasquala Besenghi degli Ughija.
Ioannis Antonios Kapodistrias je leta 1809 stopil v rusko diplomacijo, kjer je bil do leta 1822, nazadnje celo zunanji minister. Leta 1815 je sodeloval na Dunajskem kongresu. Ker na ruskem dvoru ni naletel na podporo pri prizadevanjih za osvoboditev Helenov izpod turškega jarma, je odšel v Švico organizirat pomoč grškim upornikom. Grška narodna skupščina ga je leta 1827 izbrala za prvega predsednika grške republike. Vladal je absolutistično, se naslanjal na vojsko ter se želel oklicati za kralja, zato je naletel na oster odpor liberalnih politikov. Umrl je v Nauplionu kot žrtev atentata leta 1831.
Njegovi predniki so pripadali koprski plemiški družini Vittori (de Victore), ki jo v Kopru zasledimo leta 1329. Po izročilu te družine naj bi se leta 1373 zaradi neprestanih spopadov s koprsko družino Verzijev, ena veja družine Vittore izselila na otok Krf, kjer se je ustalila z nazivom grofov Kapodistrias, iz te pa je izhajal Ioannis Antonios Kapodistrias.
Vittori so imeli v Kopru in zaledju veliko posestev, bili pa so zemljiški gospodje Sv. Petra in Krkavč. Zasedali so tudi pomembne državniške službe v Beneški republiki; v Kopru so izumrli leta 1855.
Koper in Krf sta imela v obdobju Beneške republike (1279-1797) pogoste stike. Koprski podeželani so kot vojaki odhajali na Krf v obrambo pred Turki, mnogi prebivalci Krfa pa so v koprskih dokumentih zabeleženi kot trgovci, poslovneži ali priseljenci.
Prevzeti priimek plemiške rodbine je geografskega porekla in izvira iz besede Capo dIstra. Grof, zdravnik, diplomat mednarodnih razsežnosti, revolucionar, vizionar in prvi predsednik neodvisne Grčije kot pomembna zgodovinska osebnost še dandanes povezuje Slovenijo in Grčijo. Slednja je leta 2001 v znak prijateljstva podarila Sloveniji oziroma Kopru bronast kip Kapodistriasa v njegovi naravni velikosti (delo grškega kiparja K. Palaiologosa), ki stoji na istoimenskem trgu sredi Kopra. Mestna občina Koper je konec februarja 2007 vstopila v mrežo mest Ioannisa Kapodistriasa. V mreži so poleg Mestne občine Koper in Krfa, še grški mesti Aegina in Nafplion ter ciprsko mesto Ammochostos.
