Nedaven zapis na portalu na ekoper.si ob slovesni prireditvi v spomin na koprskega škofa albanskega rodu Avguština grofa Brutija in omembi plemičev in grofov v starem Kopru, katerih korenine segajo v Albanijo, je naletela na precejšnje razburjenje tako laične kot strokovne javnosti. Predvsem so ogorčeni nad omembo družine Carpaccio, ki ji nekateri pripisujejo albanske korenine, pri čemer naj bi šlo za dezinformacije nekompetentnih.
Trditev, da ima družina Carpaccio albanske korenine, smo lahko prebrali v publikaciji, ki je izšla ob slovesnosti prejšnjo soboto, nato pa jo je izrekel tudi Peter Štoka iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja. Na posebej zastavljeno vprašanje našega portala, ali to drži, je dodal, naj bi bila albanskega rodu starša Vittora Carpaccia.
Kot omenjeno, je zapis požel precejšnje razburjenje, zato smo se obrnili na muzejskega svetnika Edvilija Gardino iz Pokrajinskega muzeja Koper. Trdi, da gre za dezinformacije, ki jih širijo »nekompetentni provincialno (»po domaće«) izobraženi ljudje, ki bi lahko uporabili vsaj osnovna gesla na spletu ali pa zelo dobro založeno mestno knjižnico na Brolu.«
Gardina pojasnjuje, da je albanski izvor družine Carpaccio svetu leta 1980 »ponudil« albanski prof. Mikel Prenushi (“Kontribut shqiptar ne Rilindjen europiane”Shtepia botuese “8 Nentor”Tirana, 1980). »V pregled deleža albanske kulture evropski zakladnici je vključil tudi slikarja, ki je v Benetkah med leti 1504-1508 opremil glavno dvorano albanske cehovske in devocionalne bratovščine t.i. Scuola degli Albanesi. Velike slike so bile raztresene po svetu v času napoleonske uprave v Benetkah v začetku 19. stol.: ciklus je vezan na Marijino življenjsko zgodbo. Albanski profesor mu je pripisal tudi gradnjo stavbe in kiparski inventar na sami fasadi (?!).«
“Vittore Carpaccio je ena od tistih velikih osebnosti v umetnosti, ki so deležne prisvajanja v določenih obdobjih, ko lokal patriotski ali nacionalni prestiž daleč presega svoje specifične kulturne, geografske in zgodovinske prostore. Imamo tudi teze o hrvaškem izvoru : Viktor Krpač ! Tudi Koper ga je imel za popolnoma svojega do 1885 oziroma do 1893, ko je bila Evropa priča prvi resni arhivski biografski raziskavi o slikarju (Pompeo Molmenti, »La patria del Carpaccio«, 1885, izd. Istituto veneto, – Venezia 1892, kasneje v monografiji v francoščini » Carpaccio, son temps et son oeuvre«, 1893). Več kot stoletje sledi niz izjemnih monografij in razstav: zadnja s pomembnim katalogom se je zaprla pred dvema mesecema v Coneglianu,« pravi Gardina
Kdo je bil torej VITTORE CARPACCIO, rojen med leti 1455-65?
Družina Scarpa(z)zo-a je v arhivskih virih izpričana že v 13. stoletju (otok Mazzorbo v beneški laguni). Koprsko rodovno drevo začenja sin Benedetto.
Prvi ohranjen podpis, kjer se še ohranja izvirni priimek: “Vetor Scarpazo« (ciklus slik v Scuola di S. Orsola, danes v Galleria dell’Accademia – Venezia), je iz leta 1490. Kasneje je svoje ime »oplemenitil« z latinskim Carpathius.
Slika iz nekdanjega velikega oltarja v prezbiteriju koprske katedrale (1516), danes na neuglednem mestu desno v transeptu, prinaša ob vznožju kompozicije na malem lističu tekst: »VICTOR CARPHATIUS VENETUS PINXIT MDXVI«!
