Nagrado je v imenu Mestne občine Koper in Komunale Koper, ki javne sanitarije upravlja, prevzel Primož Marinko, upravljavec tržnice in vodja parkirišč ter javnih sanitarij pri koprski Komunali, ki je dejal, da je „nagrada veliko priznanje tako za Komunalo kot za Mestno občino Koper, saj se na področje čistosti in urejenosti okolice, zlasti pa javnih sanitarij veliko vlaga. Trudimo se, da bi redno zagotavljali najvišje higienske standarde, hkrati pa vedno razmišljamo o tem, kako povečati dostopnost in uporabnost javnih sanitarij. Naj ob tem poudarim, da so koprske javne sanitarije brezplačne, dostopne tudi invalidnim osebam in imajo urejene previjalnice,“ je ob prevzemu nagrade dejal Marinko.
Mestna občina Koper je sicer v letih 2011 in 2012 imela najbolj urejena javna stranišča in si prislužila naziv „Naj javno stranišče“.
Petra Lasetzky, predsednica ocenjevalne komisije akcije Naj javno stranišče 2014 je ob podelitvi povedala: »Od skupno 40 obiskanih občin ima javna stranišča 27 občin, in sicer skupno 59 lokacij javnih stranišč, saj imajo nekatere občine več lokacij. 5 občin je zraven že obstoječih zgradilo še dodatna javna stranišča, in sicer Občina Rogaška Slatina, MO Ljubljana, MO Velenje, MO Ptuj in MO Slovenj Gradec, ostalih 13 občin pa javnih stranišč še zmeraj nima. Tem bomo za spodbudo pri gradnji ponovno podelili zidak in jim svetovali, da javna stranišča uredijo, saj so še kako pomembna. V Mestni občini Murska Sobota so zraven obstoječih javnih sanitarij uredili tudi stranišče za invalidne osebe, v Občini Ljutomer so v javnih straniščih zamenjali dotrajano opremo, v Občini Brežice pa so javna stranišča na tržnici povsem obnovili in uredili tudi stranišče za invalidne osebe.«
Ti rezultati so spodbudni in kažejo na to, da je naša akcija v okolju naletela na pozitiven odmev in da se lokalne skupnosti vedno bolj zavedajo pomena urejenih javnih stranišč.
Komisija Društva za KVČB je tekom leta ocenjevala dostopnost, urejenost, označenost dostopa, število sanitarij, sanitarije za invalide, opremo in higienski material.
Letos je najmanj točk v kategoriji občin zbrala občina Bohinj in sicer 3,46 točk, zato ji je društvo podelilo straniščno metlico za spodbudo k ureditvi javnih stranišč.
Namen akcije je ozaveščati javnost o potrebah ljudi s kronično vnetno črevesno boleznijo
Predsednica Društva za KVČB Mateja Saje je pojasnila, da Društvo izvaja sedem sklopov posebnih socialnih programov z vseh področij življenja oseb s kronično vnetno črevesno boleznijo. Eden od zelo pomembnih posebnih socialnih programov je program odpravljanja ovir pri dostopu do sanitarij v bivalnem in delovnem okolju. Najpogostejše težave, ki spremljajo bolnike, so odvajanje mehkejšega in vodenega blata, bolečine v trebuhu, krči in nujni, pogosti in hitri pozivi na blato. V času zagona bolezni morajo bolniki na stranišče tudi do 30-krat na dan in zato potrebujejo stalen ter hiter dostop do stranišč kjerkoli so, bodisi doma ali pa zunaj svojega doma. „V javnosti in na delovnih mestih velikokrat naletimo na oviro pri dostopu do sanitarnih prostorov. Srečujemo se s problemom, da so sanitarni prostori zaklenjeni ali plačljivi. Veliko težav imamo tudi na delovnem mestu, kjer bolniki zaradi narave svojega dela ne moremo zapustiti delovnega mesta,“ je še dodala Sajetova.
19. november svetovni dan stranišč
»Svetovni dan stranišč, ki ga po svetu obeležujemo 19. novembra, je namenjen povečanju ozaveščenosti in pripravljenosti lokalnih skupnosti za izboljšanje sanitarnih pogojev. Zato društvo izvaja akcijo Naj javno stranišče, s katero želimo javnost ozaveščati o pomenu stranišč, hkrati pa informirati člane društva in ljudi s KVČB ter širšo javnost, kje v obiskanih mestih imajo možnost dostopa do stranišč, ki jih kot svojo temeljno potrebo nujno potrebujejo«, je sporočila Danica Koren, koordinatorka akcije.
O Društvu za KVČB
Poslanstvo Društva za kronično vnetno črevesno bolezen je izboljšati kakovost življenja ljudi s KVČB. Društvo deluje od leta 2004 in ima danes več kot 1050 članov, ki so organizirani v 11 sekcijah po vsej Sloveniji. Ima status invalidske organizacije, status društva v javnem interesu in je član Evropskega združenja bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo (EFCCA).
Kronična vnetna črevesna bolezen pa je skupno ime za Crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis. Gre za imunsko pogojeno bolezen, ki povzroča vnetje črevesa ali celotne prebavne cevi. Najpogosteje se pojavi med 15. in 35. letom, pojavnost bolezni pa narašča tudi pri otrocih. Globalno je 5 milijonov, v Evropi okoli 2,2 milijona, v Sloveniji pa od 5000 do 6000 ljudi s KVČB, kar so ugotovili s študijo, ki so jo v društvu zaključili v letošnjem letu.
