Samo z zmanjševanjem stroškov dela, racionalizacijo in centralizacijo nabave ter z zmanjševanjem stroškov pri nepotrebnih investicijah je v zadnjem mesecu družbi uspelo prihraniti več kot 3 milijone evrov, v polnem teku pa so tudi priprave na obsežen investicijski ciklus. Zasluga novega predsednika je tudi 10 odstotno povečanje železniške transportne zmogljivosti s podaljšanjem dolžine vlakov s 500 na 550 metrov, kar pomeni dva vagona več pri vsaki vlakovni kompoziciji, dogovoril pa se je tudi o povečanju števila dnevnih vlakovnih kompozicij iz sedanjih 52 na 72 vlakov dnevno. Več o tem v spodaj priloženem besedilu.
“Spoštovani,
Koprsko pristanišče je ključna primerjalna prednost Slovenije in Luka Koper kot koncesionar je ključni člen v slovenski logistični verigi. Izjemna geografska lega z morsko povezavo osrčja Evrope z globalnim svetom, ki nam jo je mati Narava položila v zibelko, je naš razvojni potencial. Vlaganja v razvoj prometne in logistične infrastrukture imajo lahko le pozitivne, multiplikativne učinke na slovensko gospodarstvo in gospodarstva v državah srednje in vzhodne Evrope. To je mantra, ki se je ne bom nikoli naveličal ponavljati. Zagovarjal sem jo že prej kot poslanec Državnega zbora in državni sekretar v kabinetu predsednice vlade, zdaj pa še toliko bolj, ko z mesta predsednika uprave Luke Koper dnevno ugotavljam številne razvojne priložnosti pristanišča in logistike nasploh.
Luka Koper ima vse pogoje, da postane najpomembnejše pristanišče v tem delu Evrope. Že danes upravljamo z največjim kontejnerskim terminalom v severnem Jadranu in z drugim največjim avtomobilskim terminalom v Sredozemlju. Smo najpomembnejše pristanišče Avstrije in najpomembnejše kontejnersko pristanišče Madžarske. Vse te primate želimo ohraniti in doseči podobne rezultate tudi na drugih področjih in trgih. Vendar pri tem nujno potrebujemo posluh države in ostalih deležnikov, predvsem lokalne skupnosti, ki mora načrte Luke Koper sprejeti za svoje. Vlado Republike Slovenije smo zato zaprosili, da preko svojih diplomatskih kanalov pozove vlade držav v našem zaledju, da je koprsko pristanišče tudi njihovo pristanišče, da je slovensko morje, v poslovnem in gospodarskem smislu tudi njihovo morje. V upravi družbe smo namreč prepričani, da lahko resurse za rast Luke Koper, tako blagovne kot finančne, poiščemo prav v povezavi z državami srednje in vzhodne Evrope. Številni gospodarski subjekti v teh državah se namreč odvisni od dnevne oskrbe preko našega pristanišča, ki predstavlja najkrajšo in najcenejšo povezavo srednje Evrope z Daljnim vzhodom. To je priložnost, da si skupaj z državami, ki predstavljajo naše zaledno tržišče prizadevamo za učinkovitejše črpanje evropskih sredstev za izgradnjo prometne in logistične infrastrukture, ki bo omogočila varnejšo in učinkovitejšo povezavo preko slovenskega ozemlja.
Če me danes vprašate, zakaj sem vztrajal pri kandidaturi za predsednika uprave Luke Koper, kljub pritiskom in burnemu odzivu medijev na izjave nekaterih politikov, vam lahko preprosto odgovorim: “Šlo je za upor značaja.” Osebno se nikakor nisem mogel sprijazniti z mlačnostjo in neodgovornostjo, s katero domača politika obravnava koprsko pristanišče in hrbtenico transportno logističnega sistema. Ni mi šlo in še danes mi ne gre v račun, kako lahko najbolj odgovorni v državi preprosto spregledajo, da je Koper središče severno jadranskega transportnega sistema, ki ga sooblikujeta še reška in tržaška smer. Skupaj postajamo vedno bolj pomembna protiutež severno evropskim pristaniščem in pomembna točka na strateških zemljevidih, ki jih izrisujejo največji svetovni ladjarji. Na logistični smeri Severnega Jadrana se snuje konkurenčnost srednjeevropskih in vzhodnih gospodarstev znotraj globalnega trga. Postajamo ena najbolj perspektivnih regij za naložbe, kjer se bo vsak evro nekajkrat oplemenitil. Vlaganje v prometno in logistično infrastrukturo je edini zanesljiv odgovor za preboj Slovenije iz krize in blagostanje njenih prebivalcev.
Naše stranke postajajo sooblikovalci hitro odzivnega sistema in naši najboljši svetovalci. Pospešili smo aktivnosti, da presežemo prostorske omejitve in predsodke samozadostnosti. Z operaterji in prevozniki, predvsem Slovenskimi železnicami smo se uskladili glede podaljšanja dolžine vlakov s 500 na 550 metrov, kar predstavlja deset odstotno povečanje zmogljivosti. To pomeni dva vagona več pri vsaki vlakovni kompoziciji. Hkrati smo sprejeli dogovor o povečanju števila dnevnih vlakovnih kompozicij iz sedanjih 52 na 72 vlakov dnevno, kar nam omogoča že obstoječa prepustnost proge Koper – Divača. Pričeli smo s postopkom informacijskega povezovanja med sistemom Luke Koper in poslovnimi partnerji. Hiter pretok informacij in njihova samodejna obdelava bosta prispevala k boljši organizaciji dela v pristanišču in k hitrejšemu pretoku blaga preko njega. Organizacijo smo začeli posodabljati z zanemarljivimi stroški in spreminjati v življenje načrte in pobude, ki so nastajali leta, vendar ni bilo smelosti, da bi jih povezali v učinkovito poslovno sinergijo. V tem okviru smo sprejeli tudi rešitve, s katerimi bomo omogočili številnim avtoprevoznikom, da ne bodo po nepotrebnem izgubljali čas s čakanjem na nakladanje in razkladanje tovorov. S skupnimi komercialnimi aktivnostmi z obstoječimi poslovnimi partnerji pa želimo potencialnim novim strankam ponuditi celovito logistično rešitev.
Veliko pozornost namenjamo tudi zmanjševanju stroškov, predvsem na področju racionalizacije in centralizacije nabave, pri zmanjševanju stroškov energentov in storitev ter pri nepotrebnih investicijah. Samo na teh področjih smo v zadnjem mesecu prihranili več kot tri milijone evrov. Drugače pristopamo tudi do upravljanja tako imenovanih nedonosnih naložb. Če so še ne dolgo tega predstavljale breme za vloženi kapital, jim sedaj iščemo vsebino, preko katere se bodo lahko udejanjile in prinašale zaslužek.
Kljub temu vse ne gre gladko od rok, toda izzive, na katere naletimo, jih rešujemo nemudoma. To velja tako za projekt poglabljanja prvega bazena, ki je podvržen številnim administrativnim oviram, kot za pripravo projektov treh novih vhodov v pristanišče, s katerimi bomo odpravili prometno gnečo v pristanišču, pospešili pretočnost in krepko izboljšali varnost na deloviščih.
Luka Koper se pripravlja na obsežen investicijski ciklus, ki bo zajel podaljšanje pomolov, naložbe v novo tehnologijo in posodobitev obstoječih transportnih in prekladalnih naprav. Cilj, ki smo si ga zastavili in sicer poglobitev prvega bazena do konca januarja prihodnje leto je tako še vedno dosegljiv. V vmesnem času pa bomo poskrbeli za manjše popravke obstoječih globin, s čimer bomo sedanjo globino -11,4 metra povečali na -13 metrov že do konca letošnjega leta. Z namestitvijo ustrezne varnostne signalizacije, pri čemer moramo pohvaliti razumevanje in pomoč Uprave za pomorstvo, bomo lahko omogočili vplutje bolj naloženih kontejnerskih ladij z večjim ugrezom.
Prepričan sem, da bodo zgoraj naštete aktivnosti, skupaj še z ostalimi ukrepi, ki smo jih oziroma jih še bomo uvedli na področju izboljšanja procesov prispevali k povečanju pretovora in posledično prihodkov, k zmanjševanju stroškov in povečevanju dobičkonosnosti družbe, kar bo razvidno že v objavi poslovnih rezultatov v naslednji, januarski številki Notic.”
Gašpar Gašpar Mišič,
predsednik uprave Luke Koper d.d.
