Posveta se je udeležilo okoli 200 udeležencev s strani občin, komunalnih podjetij, predstavnikov ministrstva, ponudnikov MKČN ter strokovnjakov s področja čiščenja odpadnih vod. Namen posveta je bil izpostaviti različne poglede na področju MČKN, opredeliti nejasnosti pri izvajanju zakonodajnih zahtev ter podati jasne predloge za spremembo zakonodaje.
Dejstvo je, da so roki za zamenjavo greznic z MKČN praktično pred vrati. Po operativnem programu naj bi v Sloveniji do konca leta 2017 kar 40 % prebivalstva zaradi razpršene poselitve moralo zagotoviti ustrezno čiščenje svojih odpadnih vod v tako imenovanih MKČN. Po podatkih ARSO je bilo v letu 2013 evidentiranih manj kot 5 % predvidenega števila MKČN, zato se jasno postavlja vprašanje, ali bo Slovenija do konca leta 2015 (za občutljiva in bolj gosto poseljena področja) oziroma do konca leta 2017 (za vsa ostala področja) uspela zagotoviti predvideno čiščenje odpadne vode z MKČN.
Vzrok za tako nizko število vgrajenih MKČN ne gre iskati samo v gospodarski krizi, temveč tudi v slabi osveščenosti prebivalstva o pomenu vgradnje MKČN. Vse premalokrat se omenja in povezuje onesnaženje virov pitne vode s človeškim onesnaževanjem in nezmožnostjo narave, da vso to onesnaženje odstrani s svojo samočistilno sposobnostjo.
Na posvetu se je med drugim jasno izkazalo, da bo potrebno prilagoditi časovne roke. Smiselno bi bilo ponovno pregledati zahteve za opremljenost objektov z MKČN na področjih z redko poselitvijo, za občasno naseljene stavbe in planinske koče. Izražena je bila tudi potreba po strokovnem nadzoru nad delovanjem MKČN, ki je podprt z meritvami in ni podvržen samo vizualnemu pregledu kvalitete čistosti iztoka.
Alan Peroša, ki v koprski Komunali vodi sektor kanalizacije, je po posvetu dejal, da se »pridružujemo sprejetim sklepom. Potrebno se je zavedati tega, da se Mestna občina Koper in druge obalne občine nahajajo na občutljivem območju kopalnih voda, kjer bi se po operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda, večji del obstoječih greznic moral zamenjati z MKČN do 31. decembra prihodnjega leta. Do danes je na področju Mestne občine Koper le manjši delež teh naprav nadomestil obstoječe greznice (približno 50 delujočih MKČN na 4200 obstoječih greznic), predvsem na podeželju. Glede na to, da ni realno pričakovati, da bodo vsi uporabniki greznic te zamenjali z MKČN do konca naslednjega leta, menimo, da je nujno potrebno prilagoditi tako časovne roke kot zakonodajo, ki ureja ustreznost opremljanja objektov z MKČN. Osnovni namen teh naprav je zagotavljanje boljšega učinka čiščenja, z njim pa zaščito virov pitne vode. Praksa je pokazala, da MKČN, ki se uporablja za več objektov hkrati, deluje boljše kot naprava za posamezen objekt, saj med drugim zagotavlja časovno bolj uravnotežen dotok odpadne vode. Z naslednjim letom bomo na Komunali Koper organizirali dodatna izobraževanja in pripravili številna pojasnila glede vgraditve in delovanja MKČN,« zaključuje Peroša.
Vsi sklepi, ki so bili izoblikovani na posvetu, bodo predani ustreznim institucijam kot predlogi za uskladitev zakonodaje. Udeleženci posveta so si bili enotni, da se bo lahko le z jasnimi pravili zagotovilo, da bo zamenjava obstoječih greznic z MKČN zadostila svojemu namenu, to je ohranitvi kakovosti virov pitne vode.
