Vse od osamosvojitve Slovenije so prebivalci naselij Kraškega roba in krajevne skupnosti Gradin čakali na izpolnitev obljub številnih zunanjih ministrov in predsednikov vlad o prostem pretoku ljudi, blaga in storitev prek maloobmejnih prehodov s sosednjo Hrvaško. Po nedavnem sklepu vlade lahko državno mejo na maloobmejnih prehodih v Rakitovcu in Brezovici v koprski občini in v Novokračinah v ilirskobistriški občini z osebno izkaznico ali potnim listom prestopajo tudi državljani EU. Žal pa ostaja maloobmejni prehod v Hrvojih še naprej prehoden le za imetnike posebnih maloobmejnih prepustnic.
V krajih ob meji s Hrvaško se seveda veselijo vladne odločitve, s katero je potrdila predloge stalne mešane komisije glede sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju. Valter Miklavčič iz Društva za slovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje in druženje na območju Eko parka Kras pravi, da so s tem marsikomu olajšali življenje. S tem se strinja tudi dolgoletni predsednik, v tem mandatu podpredsednik krajevne skupnosti Gradin Miro Kocjančič, ki vidi »odprtje« prehoda v Brezovici za državljane EU kot dodatno priložnost za razvoj krajev ob meji. A trn v peti prebivalcev KS Gradin ostaja prehod med Hrvoji in Kućibregom, za katerega si želijo, da bi imel isti status kot ga ima zdaj prehod v Brezovici. Prepričan je namreč, da bi se z odprtjem prehoda, ki krajanom pomeni tudi najbližjo pot do Portoroža in Pirana, ti kraji hitreje razvijali, predvsem pa bi lahko s sosedi na Hrvaškem pripravili še kak skupen projekt in se z njim potegovali za evropski denar.