Da smo v Sloveniji vsaj 1000 let za kačami priča tudi dejstvo, da za razliko od naših sosedov, napredne infrastrukturne zamisli in vizionarske projekte še vedno gledamo zviška, češ, mi tega ne potrebujemo. Ali pa celo jih razumemo kot nezaželen poseg v prostor, četudi le streljaj od naših vrat že leta in leta prisegajo na najrazličnejše inovacije in gradbene stvaritve, ki ne samo bogatijo prostor, temveč mu tudi dajejo dodano vrednost, saj omogočajo boljšo in bolj smotrno izrabo prostora.
Govora je seveda o stolpnicah – visokih dovršenih arhitekturnih mojstrovinah, ki si jih je v svoji viziji razvoja Kopra zamislil tudi župan Mestne občine Koper Boris Popovič, a je takoj, ko so ti bili še zgolj v obliki idejnih zasnov, naletel na gluha ušesa in neodobravanje krajanov, ki si očitno veliko bolj želijo razpršene poselitve prostora, kot gradnje v višave, ki med drugim omogoča boljšo izrabo okolice in prostora. O pozitivnih učinkih visokih gradenj namreč vedo veliko povedati številni priznani strokovnjaki, tudi v nam bližnjem Milanu, kjer zadnja leta stolpnice rastejo kot gobe po dežju, njihovo gradnjo pa z odobravanjem in navdušenjem pozdravljajo tako prebivalci kot tudi predstavniki sedme sile.
Ti so v izredno priljubljeni in gledani oddaji na tretjem kanalu italijanske nacionalne televizije Rai »I dieci comandamenti« dobršen del namenili prav zadnji visoki pridobitvi »Bosco verticale« (navpični gozd), ki ji pravijo tudi najlepši nebotičnik na svetu. In tudi je, saj je prav ta arhitekturni projekt dobil nagrado za najboljši arhitekturni dosežek Evrope 2015, nakar si je nadel še naziv najboljšega arhitekturnega dosežka na svetu 2015. Gre za dve vzporedni stolpnici, višine 111 in 78 metrov, zamisel arhitektov Stefana Boerija, Gianandree Barreche in Giovannija la Varre iz Boeri Studia, ki so sodelovali že pri gradnji podobnega projekta – gradnji sodobne in nadstandardne stanovanjske stolpnice »Porta Nuova« v samem mestnem jedru Milana.
Stolpnica »navpični gozd«, je ime dobila zaradi umestitve več kot 21 tisoč dreves na terase posameznih etaž objekta. Na površini 1500 kvadratnih metrov so tako nasadili toliko dreves, kot jih sicer raste na 2 hektarjih gozda. Kot je pojasnil idejni oče projekta Stefano Boeri, so izbrali več kot sto različnih vrst zelenja, ki ima ne samo estetsko funkcijo, temveč tudi ekološko, saj zagotavlja večjo energetsko varčnost stavbe in okolje napajajo s kisikom.
Še nekoliko višja pa je stolpnica v samem osrčju Milana, »Porta Nuova«, ki se ponaša s 35 nadstropji in je tako tudi najvišji rezidenčni nebotičnik v Italiji. Gradili so jo dolgih 12 let, njena izgradnja pa je imela tudi pomembne gospodarske učinke v regiji Lombardija, saj je pri tem naenkrat sodelovalo tudi več kot 2000 delavcev. Več kot 2 milijardi težka naložba v luksuzna stanovanja – nekatera se razprostirajo na kar 350 kvadratnih metrih, je bila več kot upravičena, saj je trenutno na trgu zgolj še 20 odstotkov stanovanj, katerih cene dosegajo od 7 pa do 18 tisoč evrov za kvadratni meter.
In če je tovrstna moderna gradnja dobra za Milano, ne vidimo razloga, da ne bi bila dobra tudi za sicer nekoliko manjši, a zato nič manj pomemben Koper, ki že tako predstavlja revolucionarja na področju infrastrukturnih projektov. Ne samo, da bi ohranili več zelenja in prostor namenili nekaterim drugim vsebinam z dodano vrednostjo, temveč bi na ta način lahko poskrbeli tudi za gospodarsko rast mesta in celotne države, kot tudi za številne nove zaposlitve, ki smo jih danes, tudi v Kopru, še kako potrebni. Morda pa potrebujemo le nekaj dodatnega časa …
Izsek oddaje si lahko ogledate v spodnjem videu, in sicer od 36 minute in 10 sekund dalje.
