Predstavniki zaposlenih v Luki Koper so ministru Gašperšiču predstavili svoje videnje razvoja koprskega pristanišča, predvsem v luči gradnje drugega železniškega tira Koper-Divača.
Pomen gradnje drugega tira po prepričanju delavcev Luke Koper ni samo povezovalne narave, temveč je to projekt gospodarskega preboja in družbene preobrazbe regije in Slovenije.
Minister Gašperšič je povedal, da dvomi o tem, da se drugi tir ne bi gradil nikoli niso obstajali. Nenazadnje je pridobivanje gradbenih dovoljen za njegovo izgradnjo v zaključni fazi. Šlo je samo za vprašanje, kako zagotoviti zadostna sredstva za tako velik projekt, je pojasnil minister. Na začetku se je razmišljajlo o modelu financiranja preko investicijskega – projektnega podjetja, ki bi financiralo gradnjo drugega tira z izdajo obveznic. Ta model bi zaradi izdaje poroštev vplival na povečanje javnega dolga, kar je v času, ko moramo zmanjšati javni dolg, problematično. Zaradi tega je ministrstvo začelo iskati še druge možnosti financiranja projekta. Kljub temu ta možnost še vedno ostaja. Gostitelji so opozorili na to, da bi se morala država zavzeti za to, da se zadolževanje za gradnjo infrastrukture ne všteva v skupni javni dolg. Minister je povedal, da si za to prizadevajo še številne druge evropske države.
Minister Gašperšič je prisotnim pojasnil, da je izgradnja drugega tira prioriteta države, vendar je treba hkrati posodobiti še ostale proge, ki se nahajajo na dveh evropskih jedrnih koridorjih: Baltsko – Jadranski in Mediteranski. Zato, da se koridorski status ohrani, mora Slovenija do leta 2023 izpolniti koridorske standarde, kar pomeni obnovo in posodobitev celotnega koridorja in ne samo posameznih delov.
Predstavniki delavcev so ministra opozorili na to, da je Luka Koper sposobna zagotoviti zadosten tovor in investicije v pristaniško infrastrukturo z lastnimi sredstvi in ne rabi strateškega partnerja, vendar se mora rasti prometa prilagoditi tudi železniška infrastruktura. Luka Koper bo kot koncesionar do leta 2030 vložila več kot 800 milijonov evrov v pristaniško infrastrukturo in opremo, vendar tudi na tem področju prihaja do velikih težav. Kot so opozorili predstavniki zaposlenih Luke Koper se naložbe kljub zagotovljenim sredstvom težko izvedejo zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja dovoljenj.
Minister Gašperšič je glede izbire strateškega partnerja pojasnil, da je poglavitni cilj izbire partnerja vezan na zagotavljanje pospešenega nadaljnjega razvoja Luke Koper. Sredstva, ki bi jih pridobili s partnerstvom, pa bi država namenila sofinanciranju 2. tira. Izpostavil je, da bi moral partner še naprej zagotavljati usmeritev Luke Koper v pretovor vseh vrst tovora. Pozitivno je sprejel informacije gostiteljev glede zmožnosti razvoja Luke Koper z lastnimi sredstvi. Dejal, da je tudi to lahko ena izmed možnosti, o kateri se bo potrebno pogovoriti na nadaljnjih srečanjih s predstavniki Luke Koper.
Stališču predstavnikov zaposlenih, da Luka Koper ne rabi pristaniške uprave je minister Gašperšič pritrdil in dejal, da nima smisla drobiti majhen pristaniški prostor na več delov.
Predstavniki delavcev so ministra opozorili še na težave pri izvedbi investicijskih potencialov zaradi razmerij z državo ter dvema občinama (Ankaran in Mestna občina Koper), ker so pristojnosti razpršene in birokratske ovire zelo velike. Minister Gašperšič je dejal, da bo v okviru pristojnosti in možnosti ministrstva poskusil odpraviti del teh težav. Zaposleni so predstavili še svoje stališče proti ustanavljanju logističnega holdinga, ki je po njihovem mnenju neuresničljiv, predvsem zaradi nesmiselnega združevanja Luke Koper in Slovenskih železnic ter dolgoletnih postopkov vzpostavitve holdinga.
Gašperšič je napovedal, da bo vlada pripravila in preverila več modelov financiranja projekta drugega tira z javno zasebnim partnerstvom in ocenila, kateri je za državo najbolj ugoden. Preveril se bo tudi interes za pridobitev strateškega partnerja, šele nato se bo objavilo razpis za njegovo izbiro.
Minister za infrastrukturo Gašperšič je ob robu srečanja s predstavniki zaposlenih Luke Koper dejal, da »občutek, da imamo v resnici s predstavniki zaposlenih Luke Koper več skupnih točk sem imel ves čas in sem zato z veseljem sprejel predlog za današnji sestanek, da si na štiri oči izmenjamo mnenja in ugotovimo, kako gledamo na možnosti nadaljnjega razvoja in z njo nujno povezanim razvojem železniške infrastrukture. So nekatere nianse, kako vidimo možnosti razvoja, vendar sem prepričan, da bomo z nadaljnjimi srečanji in dialogom lahko tudi res prišli do rešitve, ki bo najboljša za državo, Luko Koper in regijo, ki je vezana na njeno dejavnost«.
