Ustavno sodišče je na včerajšnji seji odločilo o vseh treh pobudah za oceno ustavnosti odloka o razpustitvi DZ in o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev, ter vse tri odločitve sprejelo soglasno. Pobudo Ivana Vogrina in pobudo, ki sta jo v imenu Krščanskih socialistov Slovenije in društva Davkoplačevalci se ne damo vložila Andrej Magajna in Vili Kovačič, je zavrglo, medtem ko je pobudo skupine državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar sicer vsebinsko obravnavalo, a je tudi to zavrnilo kot neutemeljeno. Opozorilo je namreč na ustavni rok, da se nov DZ izvoli najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega. Gre za “pravno pravilo, ki je jasno in nedvoumno” in ga ni mogoče razlagati drugače, kot da se volilni dan v primeru razpusta DZ lahko določi samo znotraj dvomesečnega roka, je v obrazložitvi zapisalo sodišče. Zato bi po presoji sodišča predsednik republike, če bi volitve razpisal jeseni, kršil ustavni rok.
Kot je poudaril predsednik republike Borut Pahor, odločitev ustavnega sodišča odpravlja sleherni dvom v ustavnost njegove odločitve in potrjuje, da je v nastalih razmerah za državo najbolje, da dobi vlado s polnimi pooblastili čim prej. Državljane je ob tem pozval, naj soglasna odločitev ustavnega sodišča, da je ravnal v skladu s svojimi ustavnimi pooblastili, okrepi njihovo zaupanje, za katerega je prosil kmalu po odstopu sedanje vlade.
Kot je še dejal, je z odločitvijo ustavnega sodišča okrepljeno upanje, da bomo politično, gospodarsko in socialno dokončno okrevali. Dejstvo, da bomo dobili vlado kmalu po poletnih počitnicah, nam sme vzbujati nekaj upanja, da bomo končno gospodar svoje usode, je dodal Pahor.
Rok za vložitev kandidatur je 18. junij. Do tedaj je tudi mogoče podpisovati obrazce podpore posameznim kandidatnim listam. Do 2. julija se je treba prijaviti za glasovanje po pošti iz Slovenije. Med 8. in 10. julijem pa bo na sedežih okrajnih volilnih komisij potekalo predčasno glasovanje, tokrat izjemoma med 7. in 19. uro, torej dlje kot ponavadi.
Do 9. julija je mogoče zahtevati še nekatere posebne oblike glasovanja, in sicer glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča, glasovanje na domu ali na volišču, dostopnem za invalide.
