Potem, ko so mediji konec leta razkrili, da naj bi Univerza v Ljubljani v zadnjih letih izplačevala visoke zneske za stalno pripravljenost nekaterih profesorjev oz. drugih zaposlenih na ljubljanski univerzi, je bila minuli teden javnost obveščena o tem, da so dodatek za stalno pripravljenost nekaterim uslužbencem izplačevale tudi občine. Največ, po pričakovanjih, ljubljanska, so pa dodatek izplačevale tudi nekatere druge pretežno mestne občine, zaradi česar so se novinarji obrnili tudi na Mestno občino Koper. Ta je v minulem letu dodatek v različnih obdobjih izplačala zgolj štirim uslužbencem s področja civilne zaščite in reševanja ter redarske službe, še leto pred tem pa je dodatek prejemal tudi zaposlen na področju turizma, ki je bil v tromesečju, v času prireditev in najvišje turistične sezone, v stalni pripravljenosti. V letu 2014 je bilo tako iz tega naslova v Mestni občini Koper izplačanih 17.588,56 evra (bruto), v letu 2015 pa 17.338,38 evra bruto.
»To, kar izplačujemo na koprski občini, je več kot upravičeno, mi nimamo nikakršnih nebuloz, nikomur ne plačujemo niti evra več, kot bi mu morali,« je jasen župan Mestne občine Koper Boris Popovič, ki je prepričan, da so nekatere službe, kot je denimo služba za civilno zaščito nuja, prav tako je nujno, da so tam zaposleni v stalni pripravljenosti. Podobno kot tudi gasilci. »Tako je tudi z nekaterimi drugimi delovnimi mesti, ki zahtevajo, da je oseba stalno dosegljiva in pripravljena,« pojasnjuje Popovič in dodaja, da je povsem normalno, »da so tisti, ki delajo, plačani za to«, kar pa seveda nima nikakršne veze z župani, profesorji in drugimi. Sprašuje se, zakaj bi moral biti profesor v stalni pripravljenosti? Kaj se mu lahko tako nujnega zgodi izven delovnega časa, ali zvečer? Iz istega razloga se ne strinja s tem, da si dodatke izplačujejo dekani, rektorji ali pa župani in ministri.
»Mi smo tako ali tako vseskozi v pripravljenosti,« je prepričan in dodaja, da je težava pri prenizkih plačah nekaterih funkcij. »Ministri imajo prenizke plače, prav tako ima premier smešno nizko plačo. Nemogoče je za tak denar delat, ampak pri nas se dela ravno tako. Normalno bi bilo, da ima predsednik vlade 30 tisoč evrov plače, minister pa 20 tisoč evrov, seveda neto. Take plače imajo v normalnih državah, ampak pri nas ni nič normalno. Zato pa imajo ministri dodatek na stalno pripravljenost, kar je nesmisel, saj morajo biti tako ali tako stalno pripravljeni.«
Odzval se je tudi na provokativna vprašanja ene od novinark, ki navaja, da obstajajo občine na območju severovzhodne Slovenije, ki dodatka za stalno pripravljenost ne izplačujejo nikomur in nadalje sprašuje, ali bo koprska občina zaradi tega premislila tudi o ukinitvi izplačevanja tega dodatka. Župan je jasen: »Problem teh občin je, da sploh obstajajo. Sam jim ne bi dal niti plače, ker je nimajo za kaj prejemati. V teh krajih ne bi smeli sploh imeti župana, podžupana, kar pomeni, da je prav vse kar tam izplačujejo metanje denarja skozi okno. Zakaj potrebujemo 1568 županov, 2569 podžupanov, 8569 oziroma kar milijardo ne vem koga. Zakaj?« Nekoliko drugače pa seveda gleda na izplačevanje dodatka v mestnih občinah in pojasnjuje, da je povsem normalno, da v Mariboru izplačujejo ta dodatek, saj morajo kot velika občina nekatere službe imeti vseskozi v stalni pripravljenosti. »Si mislite, kako bi bilo, da Maribor nima nobenega, ki bi deloval na področju civilne zaščite, ali pa da ne bi imeli gasilcev?«
V luči medijske gonje proti neupravičenemu izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost, s katero naj bi mediji, kot sami pravijo »odprli Pandorino skrinjico« in na »sramotilni steber« nanizali številna imena, pa župan podaja še nasvet, kako bi naša država postala bolj učinkovita:
»Naj ukinejo milijardo občin, ki jih imamo in naj vzpostavijo 11 mestnih občin oziroma največ 60 občin, kot smo jih imeli v nekdanji državi ter tako nehajo z neumnostmi in neupravičenim razmetavanjem denarja. Poleg tega naj ukinejo tudi kup direktoratov, ki so brezsmiselni in nimajo nikakršnega pomena, kot tudi en kup agencij ter naj se predsednik vlade končno začne odločati. Naloga predsednika vlade namreč je, da odloča. Zato naj sprejme odločitve, saj je zato tam postavljen, ne pa da vse odločitve prelaga na druge. Če so volitve demokratične in smo nekoga izvolili za župana, naj se ta odloča. Ima svoj program in naj mu sledi, predvsem pa naj se odloča. Kako, je njegova stvar. Na naslednjih volitvah ga bomo bodisi odstavili bodisi vnovič potrdili. In prav tako bi morali delovati predsednik vlade in ministri. Pri nas pa se predsednik vlade ne odloča za nobeno stvar. Kje ste to še videli? Tega ni nikjer na svetu,« je neomajen in hudomušno dodaja »če vse skupaj obrnemo in delamo ravno obratno, kot to počnemo sedaj, smo 80 odstotkov že naredili. Ostane nam jih torej samo še 20.«
