Akcije se je udeležilo več kot 55 prostovoljcev, ki so v in ob reki Rižana pobrali za več kot 60 velikih vreč odpadkov. Miha Bertok, predstavnik iz Ribiške družine Koper nam je glede čistilne akcije povedal, da »zbrali smo se tudi letos, da počistimo brežino in strugo reke Rižane. Zbiramo se že kar nekaj let in opažamo, da je smeti vedno manj. Upam, da bo tako tudi ostalo in bomo takšno stanje vzdrževali«.
Po mnenju Bertoka najbolj pereč na terenu še vedno predstavljajo zanemarjene obrežne parcele, ki so v zasebni lasti. Kljub izjemnim naravnim danostim okolice, imajo mnogi na njivah prava mala smetišča, kjer hranijo vse vrste odpadkov. »Ko zapiha burja veter te smeti odnaša v ali ob reko. Nekateri so žal do tega pojava povsem brezskrbni, saj so prepričani, da bo reka že nekam odnesla smeti, ki se vanjo nabirajo,« pojasnjuje Bertok, ki pa je zadovoljen nad tem, da je večjih kosovnih odpadkov z leti čedalje manj.
Bertok je poudaril dva izjemno pomembna vidika ohranjanja čistih brežin in reke Rižane. »Ohranjanje čistih brežin in reke pomeni ohranjati čisto naravo in imeti pozitiven odnos do nje. Vsi radi vidimo, da je okolje čisto, brez smeti, še posebej, ko smo v naravi. Kot ribiška družina smo zelo povezani na Rižano, saj je to edina reka na našem območju, kjer najdemo postrvi. Drug pomemben vidik ohranjanja čiste reke Rižane je v tem, da nam ta reka nudi pitno vodo. Vsi prebivalci Istre bi morali biti bolj povezani z njo, še posebej, ker živimo na območju, kjer imamo v poletnem obdobju redukcije pitne vode. Rižana je zato zelo dragocena, saj vemo, da je voda vir življenja,” pravi Bertok.
Voda – največja življenjska dragocenost
Svetovni dan voda, 22. marec, je bil predlagan na Konferenci Združenih narodov o okolju (UNCED) leta 1992 v Riu de Janeiru, v okviru Agende 21, kot dan namenjen opozarjanju širše svetovne javnosti na omejenost naravnih vodnih virov in njihovo ogroženost.
Na svetu približno 2,5 milijarde ljudi še vedno živi brez zagotovljenega stalnega vira pitne vode, medtem ko v zahodnem svetu, katerega del smo tudi sami, je na podlagi študije, ki jo je nedavno objavila Fundacija Barilla Centre for Food and Nutrition, povprečna poraba pitne vode, ki je povezana s prehranjevanjem, približno 4.000 litrov na dan na prebivalca.
Študija, ki je ena od najbolj aktualnih na tem področju, je prikazala nekaj dejstev o t. i. nezavedni porabi ali »virtualni porabi vode« pri prehranjevanju:
- V povprečju popijemo 2 litra vode na dan, nezavedno pa porabimo še 4.000 litrov za izdelavo hrane, ki jo dnevno zaužijemo.
- Za proizvodnjo 1 kg govejega mesa je potrebnih 15.000 litrov vode.
- 89 % vse pitne vode je namenjenih izključno za prehrambene namene.
- Prekomerno »virtualno porabo« vode ne spodbujamo samo s proizvodnjo hrane, temveč tudi z zavrženo hrano. Vsako leto po nepotrebnem zavržemo približno 1,3 milijarde ton hrane, ali eno tretjino vse proizvedene hrane.
- Leto 2050 se bo svetovno prebivalstvo povečalo na 9 milijard, kar bo potrebe po pitni vodi povečalo za 20 %.
Še nekaj dejstev, ki so povezana s pitno vodo:
- Zaradi težav, ki so povezane s pitno vodo, letno na svetu umre 3,4 milijone ljudi.
- Ljudje v Afriki in Aziji prehodijo povprečno 6 kilometrov dnevno, da bi prišli do pitne vode.
- Približno 70 % človeškega telesa sestavlja voda.
- Z vsakim izpustom iz kotlička porabimo v povprečju 6 litrov pitne vode. Na tak način vsako gospodinjstvo porabi v povprečju 2/3 pitne vode dnevno.
- Približno 70 do 75 % Zemljine površine je prekrite z vodo.
- Samo 1 % vseh voda na zemlji je piten.
- 90 % sveže svetovne vode se nahaja v Antarktiki.
- Samo 0,3 % vode na zemlji je uporabne za ljudi.
Čistilno akcijo so podprli Mestna občina Koper, Komunala Koper in Luka Koper.
