Da vse navedbe ter žaljivi in povsem neutemeljeni očitki nikakor ne držijo, je Mestna občina Koper uradno pojasnila že v odgovoru, ki ga je novinarka s strani Službe za odnose z javnostmi Mestne občine Koper prejela v ponedeljek, na njeno zaprosilo pa ji je omogočila tudi vpogled v pogodbo med koprsko občino in Evropskim centrom za reševanje sporov.
Zakaj odgovorov v svojem prispevku ni upoštevala tako ostaja za občino popolna neznanka, kot tudi, zakaj je z objavo prispevka tako pohitela, da je podatke “razkrila” še preden je dejansko pregledala pogodbo. Še več, sprašujejo se tudi, zakaj je v prispevku neresnično navajala, da “na koprski občini še danes ne znajo povedati, kakšna je bila potemtakem uporabna vrednost zasoljene študije.«
Povsem normalna praksa je, da občina angažira pravne strokovnjake
Kot so pojasnili v svojem obsežnem sporočilu za javnost si na Mestni občini Koper s pravnimi strokovnjaki na več področjih pomagajo že vrsto let. Le-ti imajo namreč specifično znanje in izkušnje z različnih področij, ugled in avtoriteto, kar pomeni, da lahko občina kot stranka pričakuje, da bo na tak način najbolj kakovostno in učinkovito uveljavila svoj pravni interes ter dosegla zastavljene cilje. V preteklosti je tako občina znanje in izkušnje zunanjih pravnikom že uporabila denimo v primeru koncesije za izgradnjo marine, pa tudi pri javno-zasebnem partnerstvu za izgradnjo bazenskega kompleksa, po pravno pomoč pa so se obrnili tudi ob ustanovitvi občine Ankaran, in to že pred odločitvijo Ustavnega sodišča. “Ti so nas ne nazadnje zastopali tudi na Ustavnem sodišču oziroma so predstavljali naše stališče,” so pojasnili in dodali, da so pravne strokovnjake angažirali tudi v Občini Ankaran, ki pa jih nihče ne sprašuje, koliko so stale študije in kako so jih plačali, čeprav krajevna skupnost Ankaran za to v tistem času še ni imela sredstev.
Občina storila vse, da zavaruje svoje interese
Podobno je tudi danes, pravijo na občini, ko Mestna občina Koper vztraja pri prepričanju, da ji v okviru delitvene bilance dveh občin, zaradi bistveno večjega števila prebivalcev pripada tudi večji delež koncesijske dajatve in morda drugačna formula nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča Luke Koper.
Tudi to nalogo, natančneje preverjanje tretje točke 15. člena »Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču,« ki govori o načinu delitve koncesijske dajatve, so tako poverili Evropskemu centru za reševanje sporov. Njihovo mnenje pa je bila podlaga za ustavno presojo, za katero je znano, da jo bo Ustavno sodišče obravnavalo prednostno.
Kako pomembno je to dejstvo govorijo številke: Mestna občina Koper bi namreč iz tega naslova izgubila približno milijon evrov letno, dodatne tri milijone evrov pa še na račun nadomestila, in to samo na letni ravni, česar si, kot so povedali na občini, niso mogli dovoliti.
Pravni strokovnjaki Evropskega centra za reševanje sporov so poleg tega za MOK izdelali še nekaj pravnih študij in analiz, katerih so ugotavljali pravilnost uporabljenih postopkov prodaje stvarnega premoženja v Mestni občini Koper, konkretno tudi postopka prodaje parcele na Serminu podjetju Sermin’g. Zlasti zadnje je pomembno, kot so zapisali, saj je bilo prav mnenje, izdelano v okviru pogodbe z ECDR, ključni element, ki je na Višjem sodišču v Kopru potrdil pravilnost postopkov pri prodaji omenjene parcele, seveda pa je ob tem zavrgel temelje, na katerih je pravzaprav slonela celotna zgodba, obtožnice in obsodba.
“Iz zgoraj zapisanega je torej jasno, da je Mestna občina Koper v okviru sodelovanja z ECDR zavarovala interese Mestne občine Koper, iz tega pa izhaja tudi prava uporabna vrednost izdelanih mnenj,” so še pojasnili in še enkrat poudarili, da nikakor ni šlo iz tega naslova plačilo odvetnikov, niti v zadevi Sermin’g, niti v nobeni drugi zadevi.
Dejstvo je, kot pravijo, da prvostopenjska sodba v zadevi Sermin’g ni bila obsodilna sodba le za župana in direktorico občinske uprave, ampak je bila s tem obsojena tudi Mestna občina Koper. Pod vprašaj so bili namreč postavljeni povsem normalni postopki razpolaganja s stvarnim premoženjem, sodba pa bi lahko, v kolikor bi postala pravnomočna, pomenila tudi veliko finančno breme za samo občino in lokalno skupnost. “Popolnoma normalno je, da ob tovrstni finančni grožnji za občino, ta prek pravnih strokovnjakov skuša narediti vse, da ponovno dokaže pravilnost postopka prodaje in se pripravi na morebitne odškodninske tožbe z vseh vidikov”.
Škoda, ki bi jo lahko utrpela občina, odtehta vsa pravna mnenja
Iz tega vidika je 160 tisoč evrov nič oz. drobiž za Mestno občino Koper, ki bi, kot pojasnjuje, lahko samo iz naslova odškodnin in povračila kupnine v zadevi Sermin’g izgubila več kot 20 milijonov evrov, iz naslova koncesijske dajatve in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča pa še dobre 4 milijone letno.
Ob tem so na občini ostro zanikali tudi neutemeljene očitke glede plačila avansa, saj je Mestna občina Koper, tudi v tem primeru, kot v vseh drugih, svoje obveznosti poravnala v skladu z Zakonom, ki predvideva plačilo v 30. dneh od izstavitve računa. To pa je bilo, nenazadnje, razvidno tudi iz prispevka raziskovalne novinarke RTV Slovenija Eugenije Carl.
