Sklenil se je namreč tudi drugi del projekta modernizacije obstoječe železniške proge Divača-Koper, ki je predvideval posodobitev in obnovo železniških postaj Divača, Hrpelje-Kozina in Koper tovorna, ukinitev nezavarovanih nivojskih prehodov z gradnjo podvozov in nadvozov na tej progi, posodobitev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav, posodobitev in dograditev skoraj 28 kilometrov tirov in 121 kretnic na postajah, gradnjo elektro-napajalne postaje Dekani, rekonstrukcijo elektro-napajalne postaje Divača in postavitev prevozne elektro-napajalne postaje na postaji Hrpelje-Kozina ter gradnjo krožišča v Divači, predvidena pa je tudi postavitev protihrupne ograje. Celotna vrednost investicije po Odločbi Evropske komisije znaša 129,9 milijona evrov, od katerih je bilo sredstev Kohezijskega sklada dobrih 68,1 milijona evrov.
Glavni cilj projekta je povečanje zmogljivosti proge, kar bo zagotovilo nemoten pretok tovora iz koprskega pristanišča in vanj. Preselitev tovornega prometa s ceste na železnico bo imela za posledico okoljske koristi in povečanje varnosti v prometu. Posodobljena proga bo, kot so še zapisali, prispevala tudi k doseganju interoperabilnosti. Omenjeni projekt bo bistveno prispeval k nadaljnji krepitvi povezave za tranzitni tovor, ki se sooča s povečanim tranzitom iz koprskega pristanišča na Madžarsko, v Avstrijo, v Nemčijo in v Ukrajino.
Kot je ob zaključku tega dela projekta povedal generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, bodo lahko sedaj bistveno povečali pretovor iz koprskega pristanišča in vanj. “Iz dosedanjih 9 milijonov ton pretovora, se bo pretočnost sedaj dvignila na 14 milijonov ton oz. z izvedbo dodatnih ukrepov na dobrih 15 milijonov ton,” je s številkami podkrepil pozitivne učinke modernizacije in dodal, da je ta pridobitev olajšala tudi delo in povečala produktivnost samega dela, ki pomeni dodaten dobiček in priložnost za nove investicije.
Novo pridobitev je pozdravil tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in ob tem dejal, da se s to naložbo “na eni strani izboljšujejo delovni pogoji za osebje, po drugi strani pa se znatno povečujejo zmogljivosti te železniške povezave“. Ob tem je dejal, da na ministrstvu delajo vse v smeri, da bo projekt drugega tira tudi dejansko realiziran. “Kot veste na prvem razpisu sredstva niso bila odobrena, kar pa ne pomeni, da bodo dela na tem projektu zastajala. Mi aktivno delamo naprej, na pripravi modelov za možne oblike javno-zasebnega partnerstva, v jesenskem času bomo preverili za kateri ob predlaganih modelov obstaja največji interes, v naslednjem letu pa sledi izvedba razpisa za izbiro zasebnega partnerja. Sočasno potekajo priprave za pridobitev gradbenega dovoljenja in seveda za pridobitev evropskih sredstev,” je še povedal minister Gašperšič.
