Prva ugotovitev je, da ima politični prostor toliko notranjih težav, da vladajoči ne bodo imeli veliko časa, da bi se ukvarjali z gospodarskimi težavami. Preveč časa in energije jim bodo požrli njihovi notranji pozicijski boji. To je jasno sporočilo petkove interpelacije proti notranjemu ministru Gregorju Virantu in napovedanih procesov v okviru Pozitivne Slovenije.
Politika se torej pripravlja na prihodnje volitve in se ukvarja z notranjimi boji za pozicije moči. Posebej raztreščena je največja parlamentarna stranka, ki bo v kratkem imela kongres in kjer so se pokazale prve razpoke v poslanski skupini. Dejstvo, da so celo štirje poslanci Pozitivne Slovenije podprli interpelacijo in da so se ostali vzdržali glasovanja, kaže na razklanost vodilne stranke.
Težave koalicije ter popolna nesposobnost vlade Alenke Bratušek seveda piha veter v jadra opozicije. Tri opozicijske stranke so v dobri formi, saj je vsaka od njih v preteklih mesecih odigrala uspešne tekme. Nova Slovenija je pokazala nov zagon in se vzpostavlja kot stranka zmerne desnice, ki se postavlja na lastne noge. Slovenska ljudska stranka je zbrala maso podpisov proti davku na nepremičnine in nato dosegla zmago na ustavnem sodišču (skupaj z Mestno občino Koper in ostalimi). Slovenska demokratska stranka pa je uspela zbrati podpise za referendum za arhive, kar je glede na temo in politični moment izjemen uspeh.
Opozicija je torej v formi in zagonu, koalicija pa se poleg pomanjkanja realnih uspehov sooča še z notranjimi boji in razklanostjo. Kaj to pomeni za nas?
Enostavno, od te vlade si lahko obetamo še manj kot, če bi bila trdna. Ker je ta vlada že sicer nesposobna in brez idej, se nam ob teh posebnih okoliščinah torej obeta še večji kaos in še večja počasnost v reševanju kritičnih projektov.
In to v momentu, ko je pred zlomom kar nekaj pomembnih gospodarskih sistemov. Kaj to recimo pomeni za Cimos, kjer je ogroženih nekaj tisoč delovnih mest? Ali si vladajoči sploh predstavljajo, kakšna kataklizma bi sledila polomu tega podjetja? Ne verjamem, ker doslej niso pokazali, da bi sploh karkoli razumeli.
Sedanje težave Cimosa so simptom napak slovenske tranzicije. Ali se bo spet v ozadju dogajanja pletlo in pletlo pod dežnikom domnevnega nacionalnega interesa ter tako odgnalo morebitne tuje strateške partnerje zato, da bi ta sistem padel v roke kakega slovenskega managerja? Tak vtis namreč pušča dogajanja povezano s prodajo Litostroj Power, kjer izgleda, da bodo strukture iz ozadja odgnale tujce, da bi lahko podjetje ceneje kupili domači akterji.
Nedvomno aktualna vlada ni sposobna igrati pomembne vloge pri reševanju tega podjetja in predvsem pri viziji njegovega bodočega razvoja. Ali bodo torej smer začrtali drugi ljudje, ki izkoriščajo šibkost te vlade?
Torej vidimo, česa se lahko bojimo v prihodnjih mesecih. Se imamo česa veseliti?
Nedvomno nas vsaj lokalno lahko veselijo pozitivni procesi v Luki Koper. Nova uprava, ki jo mediji in politični vrh sicer še naprej rušijo, je uspela mobilizirati kolektiv in hkrati zgraditi sodelovanje z lokalno skupnostjo ter s poslovnimi partnerji. Rezultati so že tu, čeprav mediji o njih ne poročajo tako pompozno, kot so to počeli, ko so minirali novo upravo.
V dobri formi je še nekaj lokalnih podjetij, ki ohranjajo svoje pozicije in zaposlenost, je pa res, da jim ne uspeva odpirati novih delovnih mest. Pozitiven je tudi interes velikih tujih vlagateljev, ki čakajo na priložnost v naših krajih. Torej imamo nekaj potenciala.
Kaj bo v prihodnjih mesecih prevagalo, potenciali ali nevarnosti? Lahko pasivno čakamo in se pustimo v roke usodi in dogajanju v prestolnici ali pa stopimo na lastne noge ter zagrabimo priložnosti, ki se nam ponujajo. Verjamem, da je slednja možnost boljša. Zato gremo v akcijo.
