Največ seveda v Kopru, ki tudi pokriva največje območje delovanja, in sicer kar 531, kar je dobrih 53 odstotka vseh strank, ki so poiskale brezplačno pravno pomoč v pravnem centru za varstvo človekovih pravic.
Kot nam je pojasnila direktorica centra Margerita Jurković statistika kaže na to, da še pred letom skoraj neprepoznaven zavod postaja nepogrešljiv element pravne varnosti na Primorskem. K njim se obračajo predvsem tisti, ki nimajo sredstev za osnovne življenjske potrebe, torej prejemnikom denarnih pomoči in ostalim socialno ogroženem skupinam, je pa interes za njihove storitve tudi širši. Poleg Kopra, Izole in Pirana, kjer je center pričel s svojim delovanjem, je brezplačna pravna pomoč na voljo tudi na postojnskem, kjer center pri »pro bono« pravni pomoči sodeluje s tamkajšnjo odvetniško pisarno.
»Po več kot letu dni delovanja Pravnega centra za varstvo človekovih pravic na območju Primorske regije, smo opazili vse večjo potrebo po prvem pravnem nasvetu, ki lahko predstavlja zelo pomemben trenutek v življenju posameznika. Veseli smo podpore lokalnih skupnosti, ki vedno bolj razumejo stisko ljudi in potrebo po pravni pomoči pri vsakdanjih težavah«, pravi direktorica centra Margerita Jurković.
Projektno delo na PCČP poteka pod okriljem projektnega oddelka, ki svoje projektne ideje prijavlja na nacionalne in mednarodne razpise v sodelovanju s sorodnimi nevladnimi organizaciji na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Trenutno na centru potekajo štirje projekti, trije lokalni, katerih sofinancerji so obalne občine ter eden mednarodni, v tesnem sodelovanju z lokalnim Društvom PINA. »V prihodnje želimo preko uspešno dobljenih razpisov razširiti ekipo projektnih sodelavcev, saj je to za nevladništvo, medsebojno sodelovanje in skupno nastopanje v mednarodnem prostoru bistvenega pomena za obstoj.« Poleg Občine Piran, Občine Izola in Mestne občine Koper, ki sofinancirajo delovanje pravnega centra, je v letošnjem letu z donatorskimi sredstvi v višini 3 tisoč evrov zavodu pomagala tudi Luka Koper, d.d.
Osebno, telefonsko ali elektronsko svetovanje
Načinov pravnega svetovanja je več, pretežno gre za osebni pogovor v pisarni, veliko je tudi telefonskega svetovanja, nekaj pa tudi prek elektronske pošte. Te se prosilci še najmanj poslužujejo, in zajema le 5 odstotni delež svetovanja. Prednjači osebno svetovanje v prostorih pisarne (55%), kamor prosilci pridejo na posvet po predhodnem telefonskem naročilu. Ostali primeri, predvsem tisti bolj enostavne narave, pa predstavljajo direktno svetovanje kar preko telefonskega pogovora (40%).
Med prosilci pomoči največji delež predstavljajo brezposelni in upokojenci (več kot 2/3 vseh prosilcev), najmanj pa je študentov, le nekaj več kot 3 odstotke. Večinoma gre za primere s področja družinskega prava, teh je dobrih 24 odstotkov. Nekoliko manj, 16 odstotkov, je bilo primerov s področja izvršilnega prava, ter 15 odstotkov s področja delovnega prava. Sledijo še primeri s področja obligacijskega, stvarnega, prava socialne varnosti ter upravnega prava. V zadnjem času je zaznati porast osebnih stečajev.
Kar zadeva družinsko pravo je v zadnjem času največ teh primerov povezanih z izterjavo preživninskih obveznosti za otroke po prenehanju zakonske zveze. Takšnim primerom na centru posvečajo še posebno pozornost, saj je marsikdaj osebnostni razvoj ter s tem povezana vzgoja in varstvo odvisna predvsem od denarne preživnine, ki jo mora eden izmed razvezanih zakoncev plačevati. Predstavlja pomemben prihodek mladoletnih otrok in mnogokrat se zgodi, da so otroci prikrajšani za omenjeno nadomestilo in so zato prikrajšani pri vsakodnevnih aktivnostih. Na področju delovnega prava se pravni svetovalci največ srečujejo s primeri neizplačil plač ter mobbing-om na delovnem mestu. Potrebno je poudariti, da se delavci premalo zavedajo svojih delavskih pravic ter zaradi nevednosti ali strahu pred izgubo zaposlitve trpijo kršenje svojih delavskih ter temeljnih človekovih pravic in svoboščin.
