Po našem mnenju prav nič, razen, če ne bi beguncev nastanili v hotelu Koper ali Laščakovi vili (kjer koli že ta je), do katere bi prišli po obalni cesti, vmes pa za okrepčilo dobili napitke znane koprske vinske kleti. Kot ideja ta sicer sploh ni slaba, a kaj ko ima »širno« bralstvo naše regije na srečo na voljo edini primorski regionalni časnik, ki se povrh vsega kiti še z modro glavo. V današnji številki je prvemu odgovornemu izmed novinarske srenje te časopisne hiše, katere doseg je sicer res le 21 tisoč izvodov, uspel pravi pravcati novinarski podvig, vreden Pulitzerjeve nagrade, če bi le-to seveda podeljevali za tovrstno manipulacijo. Kaj se je pravzaprav zgodilo?
Današnji članek na naslovni strani Primorskih novic s pomenljivim nadnaslovom »Azilanti na Primorskem niso dobrodošli« in pompoznim naslovom »Velika večina ne podpira nakupov koprske občine« priča o tem, kako se da na izredno prefinjen, istočasno pa nadvse podel način zlorabiti izsledke javnomnenjskih raziskav za manipulacijo nič hudega slutečih bralcev. Ne upamo si niti pomisliti, da bi za tem lahko stali še hujši, drugi interesi.
Sicer pohvalno, da so se Primorske novice odločile z anketo preveriti javno mnenje oziroma stališča prebivalcev Primorske, od Pirana do Bovca in Idrije, a so pri tem za mnenje povprašali le tiste stare med 15 in 65 let, ki jih je skupno sicer 192 tisoč, ob tem pa, nonšalantno, »pozabili« na kar 20 odstotkov še živih prebivalcev, njihovih tradicionalnih in najbolj zvestih bralcev ter naročnikov, starih nad 65 let. Ali njihovo mnenje res ne šteje? Ali je ta del populacije za Primorske novice povsem nepomemben? Ne nazadnje gre za kar 51 tisoč prebivalcev, s trdnimi prepričanji in še kako izoblikovanim mnenjem, mnoge med njimi pa še vedno uvrščamo med aktivno prebivalstvo.
Pa poglejmo še vzorec, 309 anketirancev, ki so jih zajeli v raziskavo. Sicer je vzorec statistično gledano resda reprezentativen, ampak na podlagi zgolj 16 odstotkov ljudi govoriti o »večinskem javnem mnenju« in celo o »velikem delu javnosti« je naravnost podlo. Še bolj pa je z vidika novinarske profesionalnosti nesprejemljivo to, da prebivalca Bovca, Zatolmina, ali Kojskega, sprašuješ o javnem interesu nakupa mestnega hotela v več kot 100 kilometrov oddaljenem Kopru, prebivalca slednjega pa sprašuješ o orientalskih vsebinah v Laščakovi vili, ki smo jo bili prisiljeni poiskati s pomočjo svetovnega spleta in za katero lahko trdimo, da prebivalec Pomjana, pa ne tisti iz Usodnega vina, še nikdar ni slišal.
Dejstvo je, da rezultati prebivalcev iz celotne primorske regije ne odražajo nujno mnenja občanov Mestne občine Koper.
»Mnenje slednjih se lahko od mnenja prebivalcev celotne regije pomembno razlikuje, kar pa iz te raziskave ni razvidno,« ocenjuje Marko Divjak iz podjetja za raziskave in razvoj javnega mnenja Interstat, ki smo ga zaprosili za strokovno mnenje. Prav tako nam je pojasnil, da je, glede na podlagi interpretacije rezultatov v prispevku, o smiselnosti spraševanja prebivalcev širše regije o namerah Mestne občine Koper, težko soditi. »Dejstvo je, da si o tovrstnih namerah vsak lahko ustvari svoje mnenje (ne glede na obveščenost in posedovanje relevantnih informacij), seveda pa se lahko mnenje prebivalcev Mestne občine Koper, za katere se domneva, da so o namerah bolje obveščeni in jih le-te tudi bolj neposredno zadevajo, pomembno razlikuje od mnenja ostalih. Tega pa na podlagi interpretacije rezultatov opravljene raziskave v objavljenem članku ni mogoče razbrati.«
Zatorej če bi želele Primorske novice dejansko predstaviti realno javno mnenje o aktualnih zadevah na Primorskem, zlasti tistih, ki imajo lokalno konotacijo in zadevajo prebivalce točno določenega kraja, bi morali opraviti več diferenciranih anket, v katerih bi morali zastaviti bolj konkretna in ne zgolj splošna vprašanja, kot na primer: »Se vam namera koprske občine, da kupi večinski delež družbe Vinakoper, zdi v javnem interesu?« oz. »Se vam namera koprske občine, da kupi hotel Koper, zdi v javnem interesu?« Pravo vprašanje je, ali 309 anketiranih s celotne Primorske sploh ve, kaj je javni interes? Da o tem, kaj je javni interes v Kopru, niti ne govorimo.
Naj si zatorej za konec izposodimo zapis ene najbolj prepoznavnih slovenskih podjetij za raziskave javnega mnenja Mediane: »Neznanstvena raziskava je torej kot slabo premešan lonec juhe. Kuhar bi lahko poizkusil večjo količino juhe z vrha lonca, vendar njegovo mnenje o juhi ne bi bilo pravilno, če so nekatere sestavine potonile na dno. Tako kot torej trik pravilnega pokušanja juhe niso velike količine juhe, ampak dobro premešana juha, je tudi bistvo znanstvene raziskave v zagotovitvi reprezentativnega vzorca, ne v njegovi velikosti.«
Ampak priznamo, tokrat so jo Primorske novice res dobro zakuhale. Pa dober tek.
