Na današnji seji koprskega občinskega sveta je med predlogi za razširitev dnevnega reda za javnost, zlasti pa za prebivalce mestnega jedra, izjemno zanimiv predlog občinske svetnice Mojce Hilj Trivič.
Predlaga, da bi morali biti občinski svetniki uradno seznanjeni z namerami širitve Luke Koper še globlje v mesto, o čemer bi se morala občina tudi uradno opredeliti. Prepričana je namreč, da poseg v obalo brez dovoljenja in soglasja občanov ni mogoč.
Kot piše v predlogu za razširitev dnevnega reda.: »Pred kratkim smo bili preko medijev seznanjeni o uspešnih rezultatih in poslovanju Luke Koper d.d. ter ponovnem rekordnem pretovoru kontejnerskih enot. Po besedah vodstva Luke koper d.d. je rezultat dobrega poslovanja pravilna odločitev podaljšanja I. pomola in nabave 4 velikih pretovornih dvigal leta 2009. Po njihovih besedah je ravno zaradi navedenega potrebno dodatno podaljšati prvi pomol in nabaviti dodatna dvigala za pretovor kontejnerskih enot, kar v luki načrtujejo v naslednjih petih letih. Investicijska vrednost je predvidoma okoli 220 mio EURO.«
Občinskemu svetu predlaga sprejem sklepa: »Občinski svet MOK nasprotuje načrtovanim dodatnim posegom z namenom povečanja kapacitet za pretovor kontejnerjev na I. pomolu in zahteva, da se razvoj pristanišča Koper nadaljuje tako, kot je bilo predvideno že od leta 1986 dalje, in sicer da se za potrebe povečanja pretovora kontejnerjev zgradi III. pomol, ki pa je danes na območju Občine Ankaran. Tudi gradnja II. železniškega tira Koper-Divača je bila vključena v plan gradnje železniške infrastrukture, prav z namenom navezave bodočega kontejnerskega terminala na III. pomolu.«
Že sedanje delovanje Luke Koper d.d. je z okoljskega vidika bolj, lahko rečemo praktično izključno obremenjujoče za Mestno občino Koper, z načrtovanim podaljšanjem I. pomola pa bi se okoljska, svetlobna, hrupna, prometna obremenitev mesta Koper in primestnih krajev in naselij iz že danes komaj znosnega stanja še dodatno povečala in poslabšala.
Hilj Trivičeva predlaga, naj občinski svet pozove Vlado RS in Ministrstvo za infrastrukturo, da nujno interventno spremenita obstoječe predpise, ki urejajo pridobivanje sredstev iz naslova delovanja pristanišča in uporabe zemljišč v smislu, da se sredstva sorazmerno razdelijo med Mestno občino Koper in Občino Ankaran, upoštevaje okoljsko obremenjenost posamezne občine in število prebivalcev. Prav tako naj pristopita k pripravi posebnega zakona, ki bo za potrebe dolgoročnega razvoja pristanišča Koper na celotnem sedanjem in načrtovanem območju uredil odnose med Republiko Slovenijo, lokalnimi skupnostmi na območju pristanišča in upravljavc-em(i) (koncesionarj-em(i)) pristanišča.
Predlaga tudi: “Občinski svet poziva tudi vodstvo in vse zaposlene Luke Koper d.d. , da podprejo sklepe Občinskega sveta Mestne občine Koper in se pridružijo pozivu pristojnim državnim institucijam, saj je razvoj Luke Koper d.d. v interesu tako Mestne občine Koper kot zaposlenih in zato je izjemnega pomena, da smo v odnosih z državo usklajeni, kajti le usklajeni in enotni bomo lahko dosegli zastavljene cilje razvoja, ob upoštevanju vseh vidikov trajnostnega razvoja pristanišča in Mestne občine Koper.«
V obrazložitvi pa je Mojca Hilj Trivič med drugim še zapisala:
Leta 2011 je bil sprejet državni prostorski načrt za Luko Koper d.d., ki predvideva podaljšanje I. pomola za približno 100 metrov. Pomol bi bil pretežno namenjen kontejnerskemu pretovoru. Načrtovano je podaljšanje tudi drugega pomola za ca 370m. Na njem naj bi ostali obstoječi programi, in sicer pretovor ter skladiščenje sipkih, razsutih in tekočih tovorov. In na zadnje je načrtovana tudi izgradnja III. pomola, ki bi meril vzdolž tretjega bazena ca 1060m. Pretežni del III. pomola bi bil namenjen pretovoru kontejnerjev, kar bi veliki meri razbremenilo tudi prvi pomol in zmanjšalo hrup ter ostale okoljske obremenitve. V tem času se predvidene investicije niso izvajale. Zgodila pa se je odcepitve KS Ankaran od Mestne občine Koper in v nadaljevanju nastanek nove Občine Ankaran. Ker del ozemlja Luke Koper d.d. sodi v občino Ankaran, novonastala občina zahteva enakomerno porazdelitev prejemkov iz Luke Koper – predvidoma 2 milijona evrov koncesijske dajatve in 5 milijonov evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki naj bi se po novem delili na polovico. Do dokončnega dogovora delitve tega zneska še ni prišlo, vendar je jasno dejstvo, da v kolikor si prihodke iz naslova delovanja Luke Koper obe občini razdelita na polovico, je potrebno porazdeliti tudi okoljsko obremenitev delovanja Luke Koper na enak način.
Največji vplivi pristanišča na okolje obsegajo problematiko hrupa, emisijo prašnih delcev, svetlobno onesnaževanje in gospodarska izraba omejenega obalnega pasu slovenskega morja. Zaradi vpetosti Luke Koper v samo mestno jedro Kopra hrup pri pretovarjanju ladij velikokrat doseže tudi bližnje stanovanjske objekte ter občasno tudi bolj oddaljena stanovanjska naselja. Prebivalci mestnega jedra pa so vsakodnevno izpostavljeni hrupu pretovora v Luki Koper. Z dodatno obremenitvijo obale na koprski strani in podaljšanjem že tako predolgega I. pomola, ki močno posega v staro mestno jedro bi se pogoji življenja občanov mestnega jedra Koper drastično poslabšali. Tega v MOK ne moremo dovoliti.
Načrti za izgradnjo III. pomola predvidenega po državnem prostorskem načrtu so naleteli na nasprotovanje okoljevarstvenikov, ki želijo zavarovati ankaransko školjčno sipino ter redke vrste hroščev in nekatere vrste ptic. Ker pa se nihče od okoljevarstvenikov ni zavzel za prebivalce občine Koper, ki so očitno po njihovem razmišljanju manj vredni od školjk in hroščev, se moramo za naše prebivalce občine Koper zavzeti njihovi predstavniki, to smo svetniki MOK in zahtevati pravično razporeditev bremena okoljskega vpliva Luke Koper na obe občini”, je prepričana Mojca Hilj Trivič.
