Sklenitev poldrugo leto trajajoče gradnja centra za obiskovalce, opazovalnic, hleva z oboro in druge spremljajoče infrastrukture bo omogočila, da zatok končno zaživi kot izobraževalni center, prava mala učilnica v naravi, s pestrim programom za vse generacije.
Največja pridobitev je nedvomno center za obiskovalce, ki bo v prvi meri namenjen obiskovalcem naravnega rezervata, medtem ko bodo v manjšem delu urejene pisarne in upravni prostori. »Med obiskovalci bodo namreč tudi številni ornitologi in drugi raziskovalci, za katere bodo v centru za obiskovalce uredili prenočišča in jim tako bistveno olajšali delo. V spodnjem delu centra bodo recepcija, trgovinica in okrepčevalnica. Na stenah bodo zasloni z interaktivnimi vsebinami, ki bodo predstavljali na primer zemljevide ptičjih selitev, značilnosti posameznih vrst ptic in drugih živali. Dvorana v prvem nadstropju bo namenjena filmskim in drugim predstavitvam. V prostoru ob njej bo učilnica,« je o centru novinarjem pojasnila vodja rezervata Nataša Šalaja.
Dela, v okviru katerega je naravni rezervat Škocjanski zatok dobil tudi 12 metrov visok opazovalni stolp, ki razkriva enega najlepših pogledov na edinstveno brakično laguno in sladkovodno močvirje le streljaj od mesta Koper, so predstavljala velik finančni zalogaj, in sicer dobrih 3 milijone evrov, od katerih je večji del sredstev iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj (v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete Povezovanje naravnih in kulturnih potencialov, prednostne usmeritve Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva).
Škocjanski zatok – zelena oaza sredi mesta Koper
Naravni rezervat Škocjanski zatok je 122 hektarjev veliko sredozemsko mokrišče in hkrati največje brakično (polslano) močvirje v Sloveniji, ki je izjemnega pomena prav zaradi bogate favne in flore v izredno urbanem okolju. Zaradi svojega naravnega bogastva sodi med območja v evropski mreži Natura 2000, v Sloveniji pa še med ekološko pomembna območja in naravne vrednote. Sestavljata ga dva dela, in sicer brakična laguna z gnezditvenimi otočki, poslanimi mlakami in poloji, na katerih se razraščajo različne vrste slanuš, in na sladkovodno močvirje z močvirnimi travniki in odprtimi vodnimi površinami, obdano s trstičjem in toploljubnimi grmišči na bertoški bonifiki. Škocjanski zatok se sicer po obnovi in ureditvi življenjskih okolij v letih 2006-07 lahko pohvali z izjemno biotsko raznovrstnostjo, ki jo lepo ponazarjajo podatki o opaženih pticah, saj so na mokrišču v nekaj več kot 10 letih opazovali več kot 240 vrst, kar je več kot 60 odstotkov vseh v Sloveniji opaženih vrst.
