Kakšna so vaša pričakovanja glede ponedeljkove skupščine delničarjev?
»Delniška sestava Luke Koper d.d. je znana in vemo kakšna so razmerja pri glasovanju, ki izhajajo iz posameznih lastniških deležev. To pomeni, da so sklepi, predlagani s strani večinskega lastnika – Republike Slovenije, načeloma z lahkoto izglasovani, kar pomeni, da bo od 7. oktobra v Luki Koper najverjetneje nov nadzorni svet, v katerem pa ne bo predstavnika lokalne skupnosti.
Do danes ostajajo predlogi sklepov, ki jih predlaga SOD, nespremenjeni, zato menim, da se Republika Slovenija oz. njeni predstavniki le zavedajo, da voditi tako pomembno podjetje, brez sodelovanja z lokalno skupnostjo, ni možno.
V preteklosti se je že dogajalo, da so bili na sami skupščini predlagani in sprejeti drugačni sklepi in zatorej še vedno upam, da bo v ponedeljek prevladal zdrav razum in da bosta država in lokalna skupnost lahko sodelovali pri razvoju in delu koprskega pristanišča.«
Zakaj je tako pomembno mesto lokalne skupnosti v nadzornem svetu?
»Pomembnost mesta predstavnika lokalne skupnosti v nadzornem svetu ne izhaja iz lastniškega deleža Mestne občine Koper v družbi. Tudi v kolikor bi bila občina 0,0 % lastnik Luke Koper d.d., bi po našem mnenju morala biti prisotna v nadzornem svetu, saj ima Luka Koper zaradi ogromnega teritorija, na katerem se razteza, izjemno velike vplive na mesto Koper in njegovo bližnjo okolico.
Iz pristaniškega območja izhajajo številni vplivi, ki se ne končajo z luško ograjo, ampak segajo veliko širše v prostor. Enako velja za razvoj pristanišča. Ker gre za prostorsko veliko območje, je seveda logično, da sta vloga lokalne skupnosti in njeno soglasje k razvoju pristanišča nujno potrebna, da ne bi prišlo do konfliktov med razumevanji potreb pristanišča in mesta.
Sodelovanje pri upravljanju, seznanitev z načrti razvoja, možnost dajanja pripomb in sugestij, so pogoji, da lahko pride do sožitja pri sobivanju in s tem do pozitivnih rezultatov za vse vključene.«
Kako pa je sicer potekalo vaše dosedanje delo nadzornice?
»V nadzorni svet Luke Koper sem bila imenovana na skupščini 11.7.2011 za mandatno dobo štirih let, na podlagi prehodnega sklepa Občinskega sveta Mestne občine Koper. V dobrih dveh letih dela v nadzornem svetu sem se zelo dobro seznanila z delom družbe, njenim finančnim stanjem in celovito problematiko povezano z načrtovanjem ter izvajanjem investicij. Žal je bilo to dveletno obdobje tudi obdobje, ko se je nadzorni svet veliko, verjetno preveč, moral ukvarjati sam s seboj. Kar nekajkrat v tem obdobju so bile napovedane redne in izredne skupščine z namero zamenjave vseh ali posameznih članov nadzornega sveta, veliko naših sej smo zaključili ob ugotovitvi, da je to zadnja seja nadzornega sveta v taki sestavi, pa se je potem izkazalo, da ni bila. Poleg tega je v času mojega mandata kar dvakrat prišlo do postopka imenovanja novega predsednika uprave, skratka te, lahko rečem, kadrovske zadeve so terjale veliko časa, veliko napora, ki bi se sicer ob stabilnem nadzornem svetu in stabilni upravi, lahko bolj namenil vsebinskemu delu.«
V nadaljevanju si preberite tudi intervju s Sabino Mozetič, ki je bil objavljen v zadnji številki časopisa KP-MOK.
»Želimo si, da bi sklicatelj skupščine in vsi, ki imajo vpliv na dogajanje, še enkrat razmislili«
Z direktorico občinske uprave Mestne občine Koper Sabino Mozetič smo se pogovarjali o pomenu predstavnika lokalne skupnosti v nadzornem svetu Luke Koper, o skupnih projektih občine in pristanišča ter o njegovih vplivih na bližnje okolje.
Od kdaj ima lokalna skupnost svojega predstavnika v nadzornem svetu Luke Koper?
»Če se ozremo v zgodovino, ugotovimo, da sta se privatizacija in preoblikovanje podjetja Luka Koper v delniško družbo, kot je danes, zaključila leta 1996. Z vidika vloge lokalne skupnosti v podjetju pa se je najpomembnejši dogodek zgodil že leta 1994, ko so na podlagi zakona o gospodarskih javnih službah vsi infrastrukturni objekti, naprave in omrežja v pristanišču postali last Republike Slovenije, prav tako so last Republike Slovenije postala skoraj vsa zemljišča, ki so bila do tedaj v uporabi Luke Koper. Po zaključku lastninjenja je tako Republika Slovenija pridobila v last 51 % Luke Koper, lokalna skupnost pa le 7,65 %.
Danes se lahko sprašujemo, ali je bil proces lastninjenja do tedaj družbenega, torej ‘našega’ podjetja ‘pravičen’, saj ostajajo neizpodbitna dejstva, da je prostorske osnove za začetni razvoj in širitev pristanišče pridobivalo od občine Koper, prav tako je občina v vsem obdobju razvoja zaznavno prispevala k izgradnji pristaniške infrastrukture, izgradnja mestne infrastrukture pa se je večkrat podrejala interesom razvoja pristanišča. Prav tako so Luko Koper od njenega nastanka dalje gradili večinoma delavci iz naše občine in tudi zato se je po našem mnenju leta 1994, še toliko bolj z vidika zadnjih dogodkov, zgodila velika napaka oz. velika zmota. Izvršni svet tedanje skupščine Občine Koper je najprej sprejel sklep, da celotno družbeno premoženje, vključno z zemljišči in infrastrukturo, preide v občinsko last. Kmalu zatem pa je ta isti izvršni svet na podlagi stališč in mnenj tedanje Vlade RS sprejel drugačen sklep, katerega rezultat je današnja lastniška struktura Luke Koper, d. d.
Ne glede na manjšinski lastniški delež občine v Luki Koper pa so vsi tedaj vključeni v te postopke razumeli in soglašali, da je treba občini v novem subjektu zagotoviti ne le delež pri dobičku, temveč tudi neposredni in zaznavni vpliv na tekoče upravljanje pristanišča ter na odločanje o njegovem razvoju. Ravno zato je prva družbena pogodba Luke Koper predvidela, da je od devetih članov nadzornega sveta en član vedno predstavnik lokalne skupnosti.
Naknadno se je položaj lokalne skupnosti v nadzornem svetu že oslabil in sedanji 16. člen Statuta pravi, da enega od šestih članov (predstavnikov kapitala) nadzornega sveta lahko predlaga v izvolitev lokalna skupnost. Danes pa smo se znašli v položaju, ko se lokalni skupnosti hoče vzeti tudi ta možnost. Slovenska odškodninska družba (SOD), ki zastopa interese Republike Slovenije, namerava namreč na skupščini, ki je sklicana za 7. oktober 2013, predstavnika lokalne skupnosti razrešiti in zamenjati s svojim predstavnikom po lastni presoji.«
Zakaj je za Mestno občino Koper pomembno, da ohrani svoj stolček v nadzornem svetu Luke Koper?
»Stališče Mestne občine Koper je, da sedeža v nadzornem svetu Luke Koper nima zaradi svojega lastniškega deleža v podjetju, ampak zaradi drugih bolj pomembnih elementov. Če pogledamo na zemljevid naše občine, takoj opazimo, kako veliko je območje pristanišča oz. Luke Koper v primerjavi z mestom Koper, gre za razmerje 6 proti 1!
Vsekakor so tu tudi pozitivni dejavniki, vpliv pristanišča na gospodarstvo občine je izjemno močan, ne nazadnje Mestna občina Koper v svoj proračun na račun pristanišča pridobiva sredstva, ki izhajajo iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prav tako gre v občinski proračun polovica luške koncesije. Poleg tega Luka Koper sponzorira številna društva in klube, tako da se del luškega denarja vrača med prebivalce. Po drugi strani pa je Luka Koper danes s prostorskega in drugih vidikov gigant, ki obvladuje prostor mesta in občine, vpliva na pogoje življenja v njem in jih bremeni ter povzroča številne omejitve v razvoju mesta in bližnjega zaledja. Prav zaradi tako velikih vplivov na ljudi, okolje in prostor je nujno potrebno skupno načrtovanje razvoja mesta in pristanišča in ravno zato smo v Mestni občini Koper prepričani, da je nujno, da ima lokalna skupnost možnost vpliva na upravljanje Luke Koper, kar lahko izvaja preko svojega predstavnika v nadzornem svetu Luke Koper.«
Mestna občina Koper z Luko sodeluje tudi na drugih področjih, denimo določenih infrastrukturnih projektih …
»Lokalna skupnost in pristanišče imata veliko skupnih točk. Veliko stvari smo skupaj že realizirali, še daljši pa je spisek tistih stvari, ki nas v bodoče še čakajo. Tudi zato si v Mestni občini Koper želimo, da bi bilo sodelovanje z Luko še boljše kot v preteklosti.
Eden od takih skupnih projektov je prav gotovo vhod v Luko Koper. Danes je vhod v Luko tik ob starem mestnem jedru. Gre za območje, ki je s prometnega vidika najbolj obremenjeno v mestu, saj v enem dnevu pride v Luko in iz Luke več sto težkih tovornjakov. Ti tovornjaki proizvajajo škodljive izpušne pline, povzročajo hrup, poškodujejo ceste, parkirajo na pločnikih in zelenicah ipd. Ob izrednih dogodkih, kot je na primer burja, ki v pristanišču ohromi delo in s tem tudi promet tovornjakov, pa imamo v Kopru in tudi Bertokih pravi prometni infarkt.
Izgradnja novega vhoda v Luko Koper, ki je z državnim prostorskim načrtom opredeljen že nekaj let, zaostaja, zato si v Mestni občini Koper želimo, da bi nova uprava v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi in DARS-om ta projekt postavila na prvo mesto in da bi skupaj našli hitre rešitve, da bi vhod za tovornjake čim prej preselili izven mestnega jedra in tako bistveno izboljšali pogoje za življenje in delo naših ljudi.
Mestna občina Koper si novega vhoda v Luko želi tudi zaradi novega kamionskega terminala, ki bo zgrajen ob novem vhodu, s čimer se bo na obrobju mesta sprostila lokacija sedanjega kamionskega terminala, ki je v občinski lasti. S tem bo občina znova lahko razpolagala s približno 35 tisoč kvadratnimi metri stavbnega zemljišča, na katerih bo lahko razvijala dejavnosti, ki veliko bolj sodijo v mesto.«
Gospod Gašpar Gašpar Mišič je predlagal vsaj dva do tri vhode v Luko. Kakšna se vam zdi ta zamisel?
»To je gotovo zamisel, ki jo je vredno zelo hitro ovrednotiti in preučiti iz različnih vidikov. Prav gotovo je zanimiva zamisel, da bi se tako prvi kot drugi luški pomol napajala vsak preko lastnega vhoda. S tem bi se Luka Koper izognila gradnji načrtovanih viaduktov preko reke Rižane, ki predstavljajo najdražji del te infrastrukture, prav tako pa bi odpadlo tudi prestavljanje železniških tirov na pomolih. Ne nazadnje imajo tudi druga pristanišča ponekod več vhodov in ne le enega, centralnega.
Pomembno se mi zdi, da se je novi predsednik uprave lotil reševanja tega problema prioritetno in da je vanj vključil vse deležnike. Tako je bil v zvezi s tem že prvi sestanek s predstavniki Luke Koper, DARS-a in Mestne občine Koper, že v naslednjem tednu pa je predviden naslednji sestanek, ko bi lahko bili znani že nekateri zaključki. Kot nakazujejo prve aktivnosti predsednika uprave Luke Koper, sem prepričana, da se bodo aktivnosti, povezane z novim vhodom v Luko Koper, nadaljevale z nezmanjšanim tempom in da bodo v Luki Koper že v nekaj mesecih vedeli, kako naprej, in to tudi izvedli.«
Pomemben skupni projekt občine in Luke je tudi potniško pristanišče.
»Za projekt potniškega pristanišča, ki se je začel pred manj kot desetimi leti, lahko rečemo, da je projekt župana Borisa Popoviča. Spomnimo se, kako so ga vsi čudno, tudi nejeverno gledali in poslušali, ko je na začetku svojega mandata pripovedoval, da bodo v Koper nekega ne zelo oddaljenega dne priplule velike potniške ladje. Danes so potniške ladje v Kopru že nekaj let realnost. Že nekaj let lahko opazujemo in srečujemo turiste, ki z vsega sveta obiskujejo Koper in številne kraje in turistične znamenitosti po vsej Sloveniji. Prihodek od pomorskega potniškega turizma že predstavlja pomemben delež v turistični pogači, in ko se bo infrastruktura potniškega pristanišča še izboljšala, se bo število potnikov in ladij v Kopru lahko še povečalo. Načrti za ureditev in razširitev potniškega pristanišča so bili izdelani že pred nekaj leti, namembnost območja na prvem luškem vezu je za ta namen določena tudi v Državnem prostorskem načrtu pristanišča Koper. Toda kljub temu se je projekt izgradnje sodobnega potniškega terminala z vso potrebno infrastrukturo (prostori za potnike, policijo, carino in druge pristojne službe) ter spremljajočimi dejavnostmi (trgovine, gostinski lokali, turistične agencije ipd.) doslej odvijal zelo počasi. Razumemo, da je osnovna dejavnost koprskega pristanišča tovorni promet, vendar bi morali v strategijo razvoja turizma Republike Slovenije umestiti tudi razvoj potniškega pristanišča, kajti sinergija potniškega in tovornega prometa daje našemu pristanišču še večjo vrednost in prepoznavnost v mednarodnem prostoru. Po napovedih nove uprave bo tudi ta projekt eden izmed prioritetnih. V kolikor se bo potniško pristanišče razvijalo tudi v skladu z željami lokalne skupnosti, bo v nekaj letih pristanišče Koper lahko postalo tudi t. i. home port (domača luka) za potniške ladje, kar bi odprlo nove možnosti in priložnosti za koprsko, obalno in slovensko gospodarstvo. Tu mislim na dobavitelje hrane in pijače, dobavitelje goriva, odvoz in predelavo komunalnih odpadkov, hotele in druge prenočitvene zmogljivosti, taksiste, avtobusne prevoznike in še mnogo mnogo drugih, ki bi od te dejavnosti lahko imeli zelo velik zaslužek.«
Novi predsednik uprave je kot eno svojih zamisli predstavil tudi podaljšanje drugega pomola, ki bi nadomestilo gradnjo tretjega. Kaj menite o tem?
»Dejstvo je, da so že danes zgrajene površine pristanišča Koper dovolj velike, da bi ob primerni reorganizaciji tovora znotraj Luke ter ob nekaterih spremembah in izboljšavah internih komunikacij te površine zadoščale tudi potrebam načrtovanega večjega pretovora v pristanišču. Poleg tega ima koprsko pristanišče znotraj meja državnega prostorskega načrta ogromne možnosti za širitev, kar je izvedbeno veliko ceneje, kot gradnja novega, tretjega pomola. Na Mestni občini Koper bomo vse predvidene posege na prvem in drugem pomolu skrbno spremljali, saj dobro vemo, da je prvi pomol zelo blizu mestnemu jedru. Že danes so prebivalci mestnega jedra podvrženi svetlobnemu onesnaževanju in hrupu iz pristanišča, tako da se prvi pomol ne more več bistveno podaljšati.
Drugi pomol pa je od naselij, tako Kopra kot na drugi strani zaliva Ankarana, veliko bolj oddaljen, zato je podaljšanje drugega pomola s tega vidika veliko manj problematično.
Še vedno pa za lokalno skupnost problem predstavljajo razsuti tovori na drugem pomolu (premog, železova ruda), o čemer se je v preteklosti že izrekal občinski svet Mestne občine Koper. V tedaj sprejetih sklepih se od Luke Koper zahteva, da ta pretovor, razen za potrebe slovenskega gospodarstva, opusti oz. da se do dokončne opustitve skladiščenje in pretovor okoljsko škodljivih razsutih tovorov izvaja tako, da bodo negativni vplivi na zdravje ljudi in življenjsko okolje čim manjši.«
Eden od skupnih projektov med občino, Luko in državo je tudi luška vpadnica.
»Nova vpadnica v Luko Koper je predvidena po t. i. srminski cesti, ki iz že zgrajenega odcepa na Bivju pod hribom Srmin neposredno pelje v pristanišče. Ta cesta je vključena v plan naložb DARS-a, vendar se zaradi velikih finančnih ovir, ki jih na trasi predstavljajo arheološke raziskave, še ni začela. Z namenom, da bi se nova vpadnica v Luko čim prej zgradila, se je Mestna občina Koper v sodelovanju z Luko vključila v pogovore z DARS-om in naš skupni predlog je, da se takoj začnejo aktivnosti za dograditev obstoječe bertoške vpadnice, in sicer tako, da se obstoječa dvopasovnica razširi v štiripasovnico. Skupna ocena je namreč, da bi se ta investicija lahko izvedla v krajšem času, prav tako pa je tudi finančno ugodnejša. Sestanki in druge aktivnosti v zvezi s tem so v zadnjem času zelo intenzivni, tako da pričakujemo, da bo DARS v kratkem sprejel dokončno odločitev. Ne glede na predlagano širitev bertoške vpadnice pa v vseh načrtih ostaja tudi gradnja srminske ceste, kjer pa je treba predhodno urediti vprašanja, povezana z gradnjo na področju kulturne dediščine, kar bo morda pripeljalo tudi do določenih tehnoloških sprememb same gradnje.«
Kako pa je z drugim tirom?
»Ob dokončanju cestne infrastrukture, na katero se navezuje Luka Koper, ne gre pozabiti na pomembnost izgradnje drugega tira, saj vemo, da se v razvitih državah vedno več tovornega prometa prepelje po železniških tirih in ne po cestah. Ozko grlo Luke Koper je železniška povezava Koper–Divača, kjer zaradi velikega spusta preko kraškega roba vlaki vozijo zelo počasi, z bistveno nižjimi hitrostmi, kot jih danes zmorejo sodobni vlaki, da ne omenim še škode, ki velikokrat nastaja ob železnici zaradi požarov. V Mestni občini Koper že nekaj let nemočno spremljamo postopke v povezavi z izgradnjo drugega tira, žal pa so se naša pesimistična ugibanja izpred nekaj let o nerealnosti tega projekta pokazala kot resnična. Tako je župan Mestne občine Koper že leta 2004 opozarjal, da bo strošek izgradnje tira veliko večji, kot je trdila država, prav tako je priporočal, da se še enkrat preveri pravilnost sprejete trase. Ob najnovejših izjavah aktualnega ministra za infrastrukturo, ki v bistvu povzemajo že nekaj let stare trditve župana, se zdi, da se projekt drugega tira žal vedno bolj odmika v neznano bodočnost.«
V zadnjem mesecu se je v dogajanje okrog Luke Koper vključil tudi občinski svet Mestne občine Koper …
»Občinski svet se je v zadnjem času kar dvakrat sestal na izrednih sejah na temo Luke Koper, natančneje v zvezi z namero države, da Mestni občini Koper odvzame stolček v nadzornem svetu Luke Koper. Občinski svetniki vseh strank in list so ob vprašanju Luke Koper pokazali izjemno enotnost in složnost, kar se sicer v tem mandatu ne dogaja ravno pogosto. Občinski svet je soglasno sprejel protestno izjavo, s katero se je opredelil do namere Slovenske odškodninske družbe po razrešitvi nadzornega sveta Luke Koper, vključno s predstavnikom lokalne skupnosti.
Občinski svet je s to izjavo pokazal svoj odnos do Luke Koper, ki izhaja iz 60-letne povezanosti ljudi, ki so to pristanišče zgradili, ljudi, ki danes v tem podjetju delajo, in ljudi, ki so poklicani, da v tem trenutku upravljajo z lokalno skupnostjo.«
Kako bo reagirala lokalna skupnost, če bo dejansko prišlo do razrešitve nadzornega sveta in odvzema predstavnika lokalne skupnosti?
»V lokalni skupnosti si želimo, da bi sklicatelj skupščine in vse tiste institucije v RS, ki imajo vpliv na dogajanje, še enkrat razmislili in se zavedali, da bomo razvoj v naši državi dosegli samo s slogo, kar velja tudi za primer Luke Koper, ki se bo lahko razvijala tako, kot si vsi želimo, le s partnerstvom države, lokalne skupnosti in zaposlenih.«
