To je med drugim zapisal v članku z naslovom Rožljanje z verigo kršitev, objavljenem v današnjem časniku Delo, ki si ga lahko preberete tukaj:
Dr. Ivan Kristan se že na začetku svojega prispevka sprašuje, ali hoče v primeru ustanovitve občine Ankaran ustavno sodišče nadomestiti državni zbor kot zakonodajni organ.
Kot vemo, je namreč pred tremi leti oz. natančneje 9. junija 2011 ustavno sodišče sprejelo odločbo, s katero naj bi ustanovilo občino Ankaran, in ob tem določilo, da se volitve v občino izvedejo v okviru rednih lokalnih volitev leta 2014. »Takrat je prevladovalo mnenje, da se občina ne bo konstituirala. Nekateri kolegi so menili, da državnemu zboru ni treba storiti nič, ker občina s tem ni ustanovljena in ker je odločba tako očitno protiustavna, da je ni mogoče uveljaviti«, piše dr. Ivan Kristan in dodaja, da bi po njegovem »državni zbor takrat moral izraziti svoj odnos do te odločbe.«
Tudi danes Kristan vztraja, da se mora Državni zbor kot zakonodajni organ ravnati po ustavi. »Vztrajati mora pri spoštovanju ustavne zapovedi, da se občina ustanovi z zakonom«, je odločen dr. Ivan Kristan in obenem opozarja, da v kolikor bi »državni zbor kljub temu popustil tistim, ki pravijo, da se morajo vse odločbe ustavnega sodišča – torej tudi protiustavne – izvršiti, če bi torej privolil v to, da je ustavno sodišče ustanovilo občino Ankaran in vanjo razpisal volitve, bi določba, ki smo jo leta 1991 zapisali v ustavo, namreč da je Slovenija pravna država, izgubila svojo vrednost.
Pravne države, ki velja za vsakogar, ne bi bilo več; ampak bi dobili pravno državo, ki velja za vsakogar, razen za ustavno sodišče. V tem primeru bi morali črtati tudi tretji odstavek 139. člena ustave, ki določa, da se občina ustanovi z zakonom«.
Po mnenju dr. Kristana je treba spoštovati načelo delitve oblasti, »iz katerega izhaja, da ima vsaka veja oblasti samo tiste pristojnosti, ki izhajajo iz ustave. Gre za medsebojno spoštovanje med posameznimi vejami oblasti«, k temu pa dodaja, da po njegovem »državni zbor v dosedanjih odnosih v zvezi z Ankaranom ni izkazoval nespoštovanja do ustavnega sodišča kot institucije«. Zakonodajno funkcijo državnega zbora je v svoje roke vzelo ustavno sodišče, meni dr. Kristan in s tem »prekršilo več členov ustave in ustavna načela«, saj kot pravi, je »v ustavi izrecno določeno, da občino lahko ustanovi samo državni zbor in noben drug državni organ«. Še več, dr. Kristan je prepričan, da ni dvoma, da je ustavno sodišče nedopustno prekoračilo svoje pristojnosti, ki jih določa 160. člen ustave.
Po njegovem je odločba ustavnega sodišča trikrat protiustavna:
– prvič, ker občine ni ustanovil pristojni organ, to je Državni zbor;
– drugič, ker občina ni bila ustanovljena s predpisano obliko akta, to je zakon;
– in tretjič, ker ta akt ni bil proglašen s strani predsednika republike, ki je pristojen za proglasitev zakonov.
Kot zaključuje dr. Kristan v svojem prispevku, »po pravnih pravilih ne more imeti akt, ki ga izda nepristojen organ, pravnih učinkov« oziroma je tak akt ničen.
»Teža kršitve ustave s to odločbo ne dopušča najmanjšega dvoma o sklepu, da državni zbor te določbe ne more in tudi ne sme izvršiti, kar pomeni, da ne sme razpisati volitev v organe občine Ankaran.
Če bo državni zbor izvršil to odločbo (če bo razpisal volitve v občino Ankaran), bo dopustil, da bo ustavno sodišče prekršilo 139. člen ustave, kar pomeni razvrednotenje načela pravne države in načela delitve oblasti, s tem pa bo izgubil avtoriteto legitimnega zakonodajnega organa, ki jo ima po ustavi in ki so mu jo podelili volivci, ter bo postal izvršilno telo ustavnega sodišča.«
