Med njimi tudi župana Mestne občine Koper Borisa Popoviča in rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča, ki sta si bila edina, da je ta pridobitev dodana vrednost pestri turistični ponudbi kraja, hkrati pa je pomembna prelomnica na področju ohranjanja in oživljanja istrske kulturne dediščine.
Projekt BioDiNet- mreža za varovanje biotske raznovrstnosti in kulturne krajine, s katerim sta Univerza na Primorskem Znanstveno raziskovalno središče in Mestna občina Koper, skupaj z drugimi partnerji, začeli že v letu 2011, je v Hrastovlje prinesel veliko več kot samo park avtohtonih živali, v katerem so dom našli avtohtona istrska koza, istrska pramenka (ovco op.a.), kraškopoljski prašič, istrski osel in domače istrsko govedo – boškarin. Gre namreč za širši cilj ohranjanja in promocije avtohtonih vrst, pasem in ekosistemov slovenske Istre, ki ključno prispevajo k tradicionalni podobi našega slovenskega teritorija. V okviru projekta so tako poleg Parka avtohtonih živali Hrastovlje, namenjenega izobraževalnim in delno tudi raziskovalnim dejavnostim, in okoliških površin, na katerih je ob pomoči študentov oddelka za Biodiverziteto Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije zrasel pravi pravcati zeliščni vrt, uredili tudi učilnico-informacijski center v Hrastovljah, namenjen izobraževalnim aktivnostim predvsem za mlajšo populacijo, pa tudi za srednješolce in študente ter širšo javnost. Dobro leto od tega so namenu predali tudi čebelnjak, v katerem so že naseljene prve čebelje družine, uredili pa so tudi površine na območju Občine Dolina, ki se ponaša z večstoletno tradicijo pridelave oljk.
S projektom bodo nadaljevali
Mestna občina Koper je k projektu, katerega celotna vrednost je bila približno 1,4 milijona evrov, prispevala 283 tisoč evrov. Nekaj teh sredstev je namenila za infrastrukturno vzpostavitev centra, sledila pa je še nabava živali, ki so celotnemu parku dale pravi pomen. Večji del sredstev, 85 odstotkov, je občina pridobila iz naslova Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 10 odstotkov pa je krila tudi država.
V tej smeri pa gredo tudi dalje. Partnerji projekta ne skrivajo želje, da bi park sčasoma postal t.i. »Park rescue« območje, v okviru katerega bi genetsko zaščitili naše avtohtone vrste in pasme. To so bili tudi prvotni načrti države, ki je želela vzpostaviti več tovrstnih parkov, vendar jih doslej še ni uresničila. Poleg tega v projektu dolgoročno vidijo tudi turistično priložnost, Hrastovlje se namreč od nekdaj ponašajo s številnimi naravnimi znamenitostmi, bogato kulturno dediščino in ne nazadnje tudi s tradicijo živinoreje in kmetijstva, ki sta zaradi spremembe zakonodaje nekoliko zaspala.
