Zaposleni v Splošni bolnišnici Izola (SBI) utegnejo januarske plače prejeti v dveh delih, od tega drugi del šele konec februarja, so potrdili v vodstvu bolnišnice. V. d. direktorja Radivoj Nardin je prejšnji teden s tem seznanil tudi sindikate, ki se bodo do tega opredelili danes, pa je potrdil Damjan Volf iz Obalne sindikalne organizacije.
Da se je položaj zaposlenih v SBI tako poslabšal, da bodo prvič v zgodovini in prvi v državi prejeli osebne dohodke z zamikom oziroma v dveh delih, je danes kot prvo poročalo Delo.
Po navedbah časnika je glavni razlog za takšen ukrep skrajno slaba likvidnost bolnišnice, ki jo bo konec januarja povzročilo obvezno poplačilo plačnih nesorazmerij v višini približno 800.000 evrov. Izolska bolnišnica bo obveznost poravnala na zadnji možni zakonski rok, s tem pa bodo zaposleni dobili različno denarja (od nič do 40 odstotkov mesečne plače). Prvi del plač naj bi izplačali 10. februarja, drugi del pa 27. februarja. Celoten znesek naj bi prejeli le zaposleni z zajamčenimi osebnimi dohodki, še navaja Delo.
Volf je za STA potrdil, da je Nardin prejšnji teden sklical posvet s sindikati in jim podal to informacijo. V odboru sindikata zdravstva in socialnega varstva KS-90 se bodo o tem opredelili tekom današnjega dne.
Ob tem Volf opozarja, da gre za občutljive zadeve. “Velika večina zaposlenih v splošni bolnišnici je tako ali drugače obremenjena s krediti,” je pojasnil ter izpostavil, da zakon o delovnih razmerjih jasno definira, da je treba delavcu plačo za delo v minulem mesecu izplačati najkasneje do 18. v mesecu.
Delo sicer navaja, da naj bi se predstavniki sindikatov že dogovarjali o možni protestni prekinitvi dela 19. februarja. V izolski bolnišnici je po pisanju časnika več kot 700 zaposlenih, mesečni delež za plače pa znaša približno 1,8 milijona evrov.
V SBI so za STA pojasnili, da gre pri izplačilu plače v dveh delih za ukrep, ki je vezan na poplačilo druge polovice tretje četrtine plačnih nesorazmerij, situacija pa se bo ponovila še pri izplačilu osebnega dohodka v mesecu marcu.
Ob tem poudarjajo, da bolnišnica že leta posluje z izgubo, “vendar ne zaradi slabe učinkovitosti pri poslovanju, ampak zaradi preseganja programa, ki ga je bolnišnici dodelil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije”.
Ta izguba se je do sedaj nekako prenašala na način, da se je podaljševalo plačilne roke dobaviteljem. Plačilni roki pa so dosegli zgornjo mejo in dobavitelji niso več pripravljeni na bistveno podaljševanje le-teh. “V kolikor se poslovanje ne bo uravnovesilo, se lahko že v bližnji prihodnosti pričakuje podobne ukrepe,” napovedujejo.
Kot ugotavljajo v SBI, jim kot nujen ukrep ostane to, da delajo samo v obsegu programa, sklenjenega z zavodom za zdravstveno zavarovanje, in na ta način zagotovijo nemoteno poslovanje, “ali pa da še naprej presegajo pogodbeni program in tako ogrozijo ne samo plače zaposlenim, temveč tudi plačila za blago, ki so ga dobavitelji dobavili, in posledično še pravico bolnikov do zdravja“.
Glede možnosti protestne prekinitve dela pa v SBI ocenjujejo, da v kolikor zaposleni menijo, da je 17-dnevni zamik pri izplačilu plač utemeljen razlog za stavko in je skladno s stavkovnimi pravili, je stavka legitimna in ji ni moč oporekati.
Član Sveta zavoda SBI Marko Štrkalj: “Izražam ogorčenost in zaskrbljenost”
Član Sveta zavoda SBI, predstavnik Mestne občine Koper Marko Štrkalj, je v posebni izjavi dejal: “izražam ogorčenost in zaskrbljenost nad danes objavljenimi informacijami, da naj bi v izolski bolnišnici prišlo do zamika izplačila dela januarske plače“. Štrkalj dodaja, da svet zavoda uradno sploh ni bil seznanjen o problematiki izplačila plač, kar po njegovem mnenju “opravičuje dvome, ki sem jih kot edini član sveta zavoda izrazil že ob imenovanju g. Radivoja Nardina za v. d. direktorja SBI. Izbira g. Nardina za v. d. direktorja SBI, ne da bi imel osnovnih znanj, izkušenj ali kompetenc za vodenje najpomembnejšega bolnišničnega sistema na Obali, se je danes pokazala v najslabši luči“.
Štrkalj še je v izjavi izpostavil usodo zaposlenih, ki lahko zapadejo v težek osebni položaj ter pacientov, katerim se napoveduje celo protestna prekinitev dela. “Ne mečimo si peska v oči, da lahko od zaposlenih, ki so postavljeni v kritičen finančni položaj, pričakujemo enako raven storitev in zadovoljstva na delu, kot bi ga od redno plačanih,” je še dejal Štrkalj.
Štrkalj je poudaril žalostno dejstvo, da je prav izolska bolnišnica prvi primer v zgodovini Slovenije, ko javni zdravstveni zavod ni pravočasno izplačal plač. Ob tem je še dejal, da bi lahko Nardin, ki ni znal pravilno načrtovati denarnega toka, kljub več mesecev vnaprej znane odhodke, s takšnim vodenjem lahko resno ogrozil poslovanje izolske bolnišnice. “Zaradi tega javno zahtevam sklic izredne seje Sveta zavoda Splošne bolnišnice Izola,” zaključuje Štrkalj.
