Ob tem je razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča v Kopru, ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Vrhovno sodišče je tako v celoti pritrdilo argumentom, da Mestna občina Koper s tem, ko je prejela v upravljanje posamezne ceste in vpadnice, ki vodijo v Luko Koper, ni prejela ustreznega nadomestila za razlaščene nepremičnine. Nenazadnje predstavlja upravljanje cest za občino le breme.
Leta 2006 je država Mestno občino Koper razlastila za več kot 12 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, na katerih je med drugim zgradila Bertoško vpadnico, severni del Ankaranske vpadnice, viadukt, ter tri krožišča. Že takrat je Mestna občina Koper pričakovala odškodnino za odvzeto zemljo, bodisi v obliki nadomestnih zemljišč bodisi denarno odškodnino. Dve leti zatem je država občini predala v upravljanje in v vzdrževanje 1. fazo navezave Luke Koper na avtocestno omrežje v obsegu 185 tisoč kvadratnih metrov. Država je prepričana, da je s tem dejanjem oškodnino plačala v naravi. V občini se s tem ne strinjajo, saj vpadnice v upravljanju niso nadomestne nepremičnine, ki bi jih šteli kot nadomestilo v naravi. Od vsega začetka tudi trdijo, da vrnitev nepremičnine v upravljanje ne pomeni lastninske pravice, upravljanje namreč ni enako lastništvu. V konkretnem primeru upravljanje pomeni le dodatne obveznosti, odgovornosti in stroške. V občini so prepričani, da lastninske pravice na razlaščenih nepremičninah ni mogoče nadomestiti. To bi bilo mogoče le s plačilom odškodnine.
PREBERITE SI ŠE:
