Včeraj so tri obalne občine, Mestna občina Koper, Občina Izola in Občina Piran sklicale novinarsko konferenco, na kateri smo želele pojasniti in z dejstvi podkrepiti odločitev o spremembi Odloka o zagotavljanju javne službe na področju zaščite živali. Ta predvideva, da lahko Obalno zavetišče poslej oddajo v opravljanje tudi neposredno, torej brez razpisa. Občinski svet koprske občine bo o spremembi odločal že ta četrtek, 28. maja, medtem ko bodo v Piranu in Izoli o tem glasovali 9. in 18. junija.
Dejstvo je, da s koncem junija poteče petletna pogodba s sedanjim upraviteljem zavetišča, Obalnim društvom proti mučenju živali, ki je, kljub temu, da so bili s strani Mestne občine Koper in občin Izola ter Piran odnosi vselej korektni, pred dnevi začelo z medijskim blatenjem in širjenjem neresnic, ne le na račun vseh treh občin, ustanoviteljic, temveč tudi veterinarske stroke na Obali. V izogib dodatnim dezinformacijam v javnosti in škodi, ki bi jo Mestna občina Koper kot tudi veterinarska stroka utegnila utrpeti, so se na koprski občini, skupaj z Izolo in Piranom odločili povedati, kaj je botrovalo k naši odločitvi.
Povodov za je bilo več, predvsem pa je šlo za nezadovoljstvo nad delovanjem društva, ki je upravljalo z zavetiščem, zlasti v zadnjem letu, kar potrjujejo tudi Odločbe veterinarske inšpekcije ter drugi argumenti, in sicer izvajanje javne službe, ki se je prepletalo z društvenimi dejavnostmi, kar je onemogočalo transparentnost delovanja samega zavetišča, težavo pa so predstavljale tudi neurejene evidence sprejema in oddaje živali, o njihovem zdravljenju, neažurno je bilo tudi vodenje registra psov in kartotek živali ter podobno, na koprski občini pa so bili deležni tudi številnih pritožb strank glede neodzivnosti društva in nekaterih drugih nepravilnosti pri delovanju ter pritožb veterinarske ambulante Koper, ki se je soočala z neplačevanjem že opravljenih storitev za Obalno društvo proti mučenju živali, ki so jih občine dejansko plačale, a društvo tega denarja ni posredovalo dalje. To pa je zgolj nekaj težav, s katerimi so se predstavniki občin že nekaj časa neuspešno spopadali, zalegla pa niso niti opozorila društvu.
Zato so se na Mestni občini Koper že leta 2014 odločili preveriti poslovanje primerljivih zavetišč, predvsem mariborskega, s katerim je pred časom tudi upravljalo društvo, od leta 2012 pa zanj skrbi mariborsko komunalno podjetje Snaga, na podlagi tega pa začeli resno razmišljati tudi o možnosti, da bi Obalno zavetišče predali v upravljanje koprski komunali – saj je zavetišče v Mestni občini Koper, ki je tudi večinska lastnica in bi bila to zato najbolj racionalna rešitev. Na koprski občini so prepričani, da morajo biti pri izbiri novega upravljalca predvsem previdni in da dejansko izbrati takega, pri katerem merilo ne bo samo najnižji znesek obremenitev za občine, temveč strokovnost in transparentno poslovanje. Predvsem pa bi želeli v poslovanje zavetišča aktivno vključiti osebo z veterinarsko izobrazbo, s čimer bi se dvignila kakovost storitev zavetišča, posledično pa znižali stroške veterinarskih storitev, ki jih sedaj izvaja Veterinarska ambulanta Koper in predstavljajo pretežni del stroškov delovanja zavetišča.
Poleg tega so občine prepričane, da bi z novim upravljavcem, poleg večje urejenosti zavetišča in strokovnosti osebja, dosegli tudi druge pozitivne učinke, in sicer večji nadzor nad stanjem živali ter ravnanjem z njimi, takojšnjo veterinarsko oskrbo, bolj zgledno vodenje evidenc sprejetih in oddanih živali, boljše sodelovanje z lokalno skupnostjo in drugimi ustanovami ter večjo transparentnost delovanja, ki danes ni v celoti zagotovljena. Ne nazadnje bi lahko novi upravljavec izkoristil kadrovske, tehnične in finančne resurse, s katerimi že razpolaga in zagotovil stalno podporo razvoju zavetišča tako v vsebinskem smislu, kot v okviru prepotrebnih prenovitvenih del. S tem bi se lahko opazno zmanjšali stroški samega obratovanja zavetišča, ki bi se namenili neposredno izvedbi različnih programov zaščite živali.
Na novinarski konferenci smo med drugim zanikali tudi očitke glede evtanazije malih živalih, ki naj bi se z novim upravljalcem povečale, kar nikakor ne drži. Vse tri občine namreč nikoli niso slepo vztrajale pri spoštovanju podzakonskih aktov glede morebitnega uspavanja živali. Dejstvo je tudi, da o tem odloča stroka, in da bo tako tudi v prihodnje, so pa na občinah mnenja, da je smiselno skupaj s strokovno javnostjo in upravljavcem zavetišča doreči morebitne prijaznejše kriterije oz kot se že dogaja v praksi, obravnavati vsak primer posebej.
Mitja Murko, direktor Veterinarske ambulante Koper, ki ima z Obalnim društvom proti mučenju živali pogodbo o sodelovanju, je ob tej priložnosti zanikal tudi očitke, ki so leteli na poslovanje veterinarske ambulante, saj da so vselej delovali korektno, povedal pa je, da jim društvo dejansko ni plačevalo opravljenih storitev v roku. Očitke glede »veterinarskega lobija«, ki naj bi se želel polastiti Obalnega zavetišča je ostro zavrnil in za to izjavo zahteval opravičilo.
Kot je povedala direktorica občinske uprave Mestne občine Koper Sabina Mozetič, nova koncesija oz. podelitev upravljanja Komunali Koper še ne pomeni, da občine ne želijo več sodelovati z društvom. Po njenih besedah bodo namreč vesele vsakršnega sodelovanja, prav tako pa bo lahko društvo tudi v prihodnje kandidiralo za pridobitev sredstev za izvajanje svojega programa. Pojasnila je tudi, da bi poleg osebe veterinarske stroke v zavetišču potrebovali še tri zaposlene, ki jih bodo skušali poiskati tudi prek javnih del, sredstva, ki jih bodo občine namenjale za delovanje zavetišča pa tudi po prenosu upravljanja na Komunalo Koper ostajajo v istem znesku, in sicer približno 110 tisoč evrov letno.
