Prav na včerajšnji dan je minilo 20 let od dneva, ko je vlada potrdila sklep o ustanovitvi Znanstveno-raziskovalnega središča in skupaj s soustanoviteljicama, Skupnostjo obalnih občin ter Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, prižgala zeleno luč za vzpostavitev prvega znanstveno-raziskovalnega središča na Obali. To je kmalu postalo temelj raziskovalcev v Istri, ki s predanostjo, znanstvenim pristopom in strokovnostjo delujejo še danes. Pod njegovim okriljem danes tako deluje kar devet inštitutov, in sicer za inštitut za družboslovne študije, za biodiverzitetne študije, za oljkarstvo, za jezikoslovne študije, dediščino Sredozemlja, kineziološke raziskave in zgodovinske študije, pravni inštitut ter inštitut za filozofske študije, v njih pa skupaj z drugimi posamezniki več kot 140 sodelavcev.
Slavnostnega dogodka v eni najlepših protokolarno-prireditvenih dvoran v osrčju mesta Koper so se udeležili številni visoki gostje, poleg častnega gosta – predsednika države Boruta Pahorja, tudi rektor Univerze na Primorskem dr. Dragan Marušič in Boris Popovič, župan občine gostiteljice, Mestne občine Koper, v katerem ZRS tudi vsa ta leta uspešno deluje. V okviru obeležitve 20. Jubileja središča pa so pripravili tudi omizje na temo etike in morale v znanosti, v Armeriji pa postavili razstavo dokumentov in publikacij, ki so mejniki Znanstveno raziskovalnega središča.
Prvi aplikativni projekt, s katerim je ZRS začelo leto 1996, je bil izoblikovanje znamke oljčnega olja slovenske Istre, istega leta pa je nastala tudi založba Annales, s katero je, kot je to pred leti ubesedila dr. Vesna Mikolič, raziskovalno delo pridobilo svojo pravo vrednost. Sicer zametki založniške dejavnosti ZRS segajo že v leto 1991, ko je skupina posameznikov izdala prvo številko revije Annales – Anali Koprskega primorja in bližnjih pokrajin, s tem pa postavila temelje znanstveni sferi in raziskovalnemu delu na Obali.
Prvim letom je sledil pospešen razvoj, ki se je odražal tudi v številnih evropskih projektih, v katerih je ZRS začelo sodelovati leta 2000, z naslednjim letom pa so se v okviru središča začeli vzpostavljati tudi inštituti. Naprej trije, takratni Inštitut za sredozemske in humanistične družboslovne študije, Inštitut za sredozemsko kmetijstvo in oljkarstvo ter Inštitut za biodiverzitetne študije, kasneje pa še ostalih 6, ki povezujejo interdisciplinarno znanstveno delo na območju severnega Jadrana. Leta 2003 je zaživela še Univerza na Primorskem, v katero se je vključilo tudi Znanstveno raziskovalno središče.
