Politika je bitka vtisov. Pri tem je bolj kot dejstva in dejanski rezultati pomembno to, kako mediji javnosti predstavljajo posamezne politike. Javnost namreč le stežka pozna dejstva in zato voli na podlagi zgrajenih vtisov. Stare sile to zelo dobro razumejo, mediji pa jim pri tem lepo pomagajo.
V predsedniški kampanji režimski novinarji očitajo županu Borisu Popoviču izogibanje sodnim obravnavam, s tem pa mu podtikajo domnevno željo po zastaranju očitanih dejanj. To je seveda zelo učinkovit način diskreditacije in ga novinarji uporabljajo že leta. V javnosti, ki ne pozna dejanskega stanja, taki očitki ustvarjajo vtis, da je nekaj zagotovo narobe. In res je nekaj narobe, a tarča očitkov bi morala biti povsem drugje.
Kdo je res kriv za zavlačevanje in zastaranje? Podatki so jasni. Krivo je pravosodje samo. In vse kaže, da je prav njim v interesu, da se procesi končajo z zastaranjem, saj tako ostane senca dvoma. Župan Boris Popovič je že večkrat izpostavil, da je v njegovem interesu, da se čisto vsi procesi zaključijo in da je prav zanj najslabše, ko zadeva zastara in novinarji nadaljujejo s pljuvanjem.
Poglejmo samo, kako se je razpletla montirana obtožba v zgodbi Rumena noč. Zaradi zavlačevanja organov je zadeva zastarala in mediji so natolcevali, da se je tako župan rešil obtožbe. Ker smo hoteli te očitke razbliniti, smo na portalu ekoper.si objavili čisto vse tajne prisluhe, na katerih je temeljila obtožnica, hkrati pa tudi čisto vse dokumente povezane s to zadevo. In kako so se odzvali novinarji? Histerično so nas napadli, da bomo s tem samo zmedli javnost. Zakaj? Ker ob objavi čisto vsega javnost lahko sama presodi, kaj je res in kaj ne. Tako pa novinarji izgubijo svojo vlogo filtra resnice, s tem pa tudi možnost manipuliranja.
Županov odvetnik je pred časom, zgrožen nad ravnanjem sodnice, izjavil, da koprski organi pregona izvajajo pravosodni atentat na župana. In res, postopki proti Borisu Popoviču so del političnega boja. Ker ga ne morejo premagati na volitvah, ga skušajo spodkopati z zlorabo pravosodnih mehanizmov. Ni čudno, da je nezaupanje v slovensko pravosodje doseglo najnižjo točko v zgodovini.
Poglejmo samo nekaj podatkov. Od prve zmage 2002 do danes so koprski represivni organi sami ali pa s politično opozicijo sprožili kar 47 postopkov proti Borisu Popoviču. Ob vsakem so bili seveda izbrani novinarji ustrezno obveščeni, da so lahko vodili medijsko gonjo. Tako se je ustvaril občutek, da je v Kopru vse narobe, kar je seveda pustilo pečat na slovenskem javnem mnenju.
No, kar 30 od teh zgodbic je bilo ustavljenih že v predkazenskem postopku, ker so bile preveč nebulozne celo za to, da bi jih tožilstvo spravilo naprej. Ostane torej 17 zadev, od tega je šlo v 11 primerih za razžalitev. Od celotne medijske gonje na temelju pravosodnega atentata ostane torej samo 6 zadev! Dve od teh izvirata še iz časov, preden je Boris Popovič postal župan. Ena od teh je bila odpravljena, ker ni bilo kaznivega dejanja, v drugi pa je moralo poseči Ustavno sodišče in ustaviti postopek, ker spet ni bilo očitanih kaznivih dejanj.
Ob vsej gonji nam torej na koncu ostanejo samo 4 zadeve, kjer so se zgodbe povezane z vodenjem občine sploh obravnavale na sodišču. 4 od 47 postopkov! In kako je s temi štirimi zgodbami? Najprej je zastarala že omenjena Rumena noč, nato je bil župan v primeru Rudonja na prvi stopnji oproščen tik pred zastaranjem. Pred kratkim je zastaral primer kopališče in sedaj ostaja le še primer Serming, kjer je višje sodišče razveljavilo sramotno obsodbo na prvi stopnji, primer pa bo zastaral prihodnje leto. Od vsega skupaj torej en velik nič!
In kako pride do zastaranja? Posameznik seveda ob učinkovitem pravosodju nima niti najmanjših možnosti, da bi z zavlačevanjem dosegel zastaranje. Zgodbe zastarajo samo, ko to ustreza pravosodju ali ko je to popolnoma nesposobno.
Poglejmo samo primer kopališče. Očitano dejanje je bilo storjeno leta 2007, obtožnica je bila vložena leta 2013, prvi narok na sodišču pa se je zgodil šele 6. maja 2016. Proces se je torej začel devet (!!!) let po očitanem dejanju. In potem naj bi bil Boris Popovič kriv za zastaranje? Koga imajo mediji in pravosodje za norca?
Ob vsem plazu izmišljenih postopkov in stotinah narokov je župan prosil za preložitev samo v 73 primerih. Bodisi zaradi bolezni ali pa zaradi službenih potovanj in drugih obveznosti na občini ali v Državnem svetu. In seveda vsakič podkrepljeno z uradnimi dokazili. Na njegovo prošnjo je bilo torej preloženih točno 18% razpisanih narokov. Ali je to razlog za zastaranja? Ali se je Boris Popovič res lahko tako učinkovito izogibal procesom, da na koncu čisto vse te zgodbe padejo v vodo? Ne. Številke so jasne. Krivec je jasen.
Zato dragi mediji, dovolj zavajanja. Čas je, da se medijski in pravosodni atentat zaključi. Čas je, da tudi slovenska javnost ugotovi to, kar koprska razume že 15 let. Boris Popovič je učinkovit voditelj. Če ga želite premagati, poskusite to doseči na volitvah.
Sebastjan Jeretič
