V tednu možganov po Sloveniji potekajo številni dogodki in predavanja, zanimiv program na to temo so pripravili tudi v Izoli, o čemer lahko več preberete tukaj. Vsakoletna mednarodna akcija predstavlja nova odkritja in opozarja na različne bolezni možganov ter na njihov pomen za duševno zdravje človeka.
Nedvomno živimo v stoletju možganov, saj se milijarde vlagajo v nevroznanost in praktično vsak teden spremljamo nova in nova odkritja. Podobno kot je bilo prejšnje stoletje osredotočeno na biokemijo, proti koncu predvsem na genetiko, se v tem stoletju pričakuje velik preboj v razumevanju delovanja naših možganov, ki so še vedno zaviti v tančico skrivnosti. Prvi učinki tako visokih vložkov se kažejo že na razvoju tehnologije, saj so bile dosedanje metode pomanjkljive in z njimi nismo imeli vpogleda v procese, v katerih koreninijo naše misli, naše doživljanje, skratka, naše življenje. Drugi učinki vodijo k napredku medicine na tem zelo pomembnem področju, saj je po nekaterih analizah kar trideset odstotkov stroškov zdravstva povezanih z okvarami možganov. Seveda pa se ugotovitve nevroznanosti prenašajo tudi na druga področja, od ekonomije in marketinga do komuniciranja in lingvistike.
Birokratski labirinti, ki bi navdušili Franza Kafko
Tako se je na zahodu ekonomija že pred desetletji rešila primeža matematike kot edinega stebra pristopa k ekonomskim vprašanjem ter uravnotežila preučevanje tega področja s psihologijo, posebej biopsihologijo. V Sloveniji se ekonomska znanost še ni priključila tem trendom in zato pri nas še vedno prevladujejo matematične analize, ki zanemarijo dejstvo, da se z ekonomijo ukvarjamo ljudje, ki nismo racionalne mašine, temveč celovita bitja, ki nas občasno zapeljejo čustva in ki delujemo na podlagi vrednot in prepričanj, ne pa na podlagi matematičnih formul. Se pa tudi v Sloveniji pojavljajo celice nevromarketinga, ki z uporabo moderne tehnologije npr. odkriva podzavestne odzive na reklamna sporočila in tako nadgradi klasične pristope. Enega takih primerov si lahko ogledate tukaj.
Slovenija zaostaja tudi pri uporabi ugotovitev nevroznanosti in sodobne biopsihologije na področju politike. Namesto uporabe sodobnih pristopov naši odločevalci ustvarjajo birokratske labirinte, ki bi navdušili Franza Kafko. Druge države razumejo, da mora imeti politika pri upravljanju skupnosti v mislih dejstvo, da služi narodu. Tako kot je v podjetništvu v središču klient, je v moderni politiki na piedestalu državljan. Kako so se različne politike prilagajale denimo državljanom v Veliki Britaniji, si lahko preberete tukaj.
Tehnologija iz znanstvene fantastike
A vse te milijarde se ne vlagajo v nevroznanost izključno iz humanističnih vzgibov. Velik interes na tem področju ima seveda tudi militaristična industrija. Samo pomislite, kako bi bilo, če bi pred napadom na neko mesto z ustrezno frekvenco valovanja prestrašili vse prebivalce in jih pognali v paniko. Ali če bi vojakom v možgane vgradili čipe, s katerimi bi jih lahko usmerjali iz varnega zavetja generalštaba. Dovolj je, če se spomnite kakšnega filma znanstvene fantastike in pomislite, da je danes mogoče razvijati take tehnologije.
To je torej stoletje možganov. In kot nam po eni strani prinaša izjemne koristi na številnih področjih našega sobivanja, nam hkrati odpira tudi nove izzive. Predvsem pa je pomembno, da na podlagi boljšega razumevanja delovanja tega našega ključnega organa na novo premislimo, kaj pomeni biti človek in kako učinkovito organizirati našo medsebojnost.
Sebastjan Jeretič
*
