Slovenski pisatelj in kulturni delavec Marjan Tomšič, letošnji prejemnik Priznanja z veliko plaketo Mestne občine Koper, ki letos praznuje spoštljivih 80 let, obeležuje pa tudi polnih 50 let literarnega ustvarjanja, bo naslednji teden osrednji gost na večeru Pogovor o branju.
Večer se bo pod organizacijsko taktirko Kulturnega kluba in Mestne občine Koper odvil v sredo, 25. septembra, ob 19. uri, v poročni dvorani Pretorske palače. Kulturno obarvan večer bo povezovala Jasna Čebron. Odlomke iz Tomšičevih pripovedi bo brala igralka Maja Gal Štromar, o jubilantu in njegovi literaturi pa bodo spregovorili poznavalci njegove književnosti Alferija Bržan, Ines Cergol, Peter Kovačič Peršin, Gašper Malej, Vesna Mikolič, Vanja Pegan in Vladka Tucovič Sturman.
Marjan Tomšič je eno najbolj prepoznavnih imen slovenske literature zadnjih nekaj desetletij. Povprečnemu bralcu se je vtisnil v spomin predvsem po delih, v katerih pripoveduje zgodbe slovenske Istre nekoč in danes, drugi del njegovega opusa pa odkriva njegovo spogledovanje s sanjskimi in psihološko fantastičnimi svetovi. V letu, ko izjemno plodoviti avtor praznuje osemdesetletnico, je založba Beletrina ponatisnila njegovo osrednje delo, roman Šavrinke. Roman je poseben poklon dekletom in ženskam iz slovenske Istre, ki so v času hude gospodarske krize pred drugo svetovno vojno svoje družine preživljale s prodajo kmečkih izdelkov, zlasti jajc, v Trstu.
Tomšič je objavil enajst romanov, osem zbirk novel in črtic ter osem mladinskih del, napisal dvanajst dramskih testov, na radijskih valovih pa je bilo predvajanih devetnajst njegovih radijskih iger, humoresk in satir. Literarno je oživil dve težki obdobji Istrske zgodovine, življenje Šavrink in Aleksandrink, pri katerih najdemo skupni imenovalec v ženskah in dekletih, ki so se bile primorane odpraviti po svetu, bodisi iz eksistenčne nuje, nekatere pa je tudi gnala želja po novih doživetjih.
Literatura pisatelja Marjana Tomšiča je s posebnim poetičnim in narečno tkanim jezikom na slovenski literarni zemljevid umestila Istro. Posebno mesto je podelila ženskim literarnim osebam, ki so v njegovih pripovedih prikazane kot pogumne oblikovalke svoje skupnosti, bodisi kot istrske jajčarice – šavrinke ali primorske izseljenke v Egiptu – aleksandrinke. Nespregledljiva je pisateljeva mentorska vloga pri spodbujanju mlajših piscev.
