Minuli četrtek je v Gledališču Koper potekal sklop predavanj z naslovom “Znanje za zdravje: Preventiva srčno-žilnih bolezni, uspeh ali zamujena priložnost?”. Predavanj se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Koper Peter Bolčič.
Prisotne je pozdravil dr. Mladen Gasparini, predstojnik oddelka za kirurgijo v bolnišnici Izola. Sledil je nagovor prof. dr. Rada Pišota, direktorja UP ZRS, ki je poudaril pomen sodelovanja in povezovanja zdravstvenega osebja, medicinskega osebja, društev, zdravnikov, profesorjev, vrtcev in šol. Opozoril je na bistven pomen interdisciplinarnosti, ki ogromno pripomore k širšemu in efektivnejšemu osveščanju ljudi glede srčno-žilnih bolezni.
“Občina z veseljem podpira akcije, povezane z zdravjem, poleg tega pa je Mestna občina Koper v zadnjih desetih letih ogromno investirala v spodbujanje športa in rekreacije, saj sta zelo pomemben del našega zdravja. V ta namen je nastal Športno-rekreacijski center Bonifika, številne kolesarske in sprehajalne poti,” je poudaril podžupan Mesne občine Koper Peter Bolčič.
Dejavniki tveganja so povsod okrog nas
Pomembno je omeniti, da kar 40 odstotkov smrti v celotni populaciji predstavljajo srčno-žilne bolezni. Kljub temu pa je dr. Pia Vračko z Nacionalnega inštituta za javno zdravje podala nekaj spodbudnih podatkov, med drugim tudi to, da se od leta 1985 dalje stopnja umrljivosti v Sloveniji zmanjšuje in se je približala EU. Vendar pa to žal ne pomeni, da bolnišnice niso obremenjene z bolniki, ki imajo tovrstne bolezni. Največja problema oziroma dejavnika tveganja sta debelost in sladkorna bolezen.
Na nastanek in razvoj srčno-žilnih bolezni vplivajo tudi kajenje, onesnaženost zraka, sedeč način življenja, premalo gibanja, neustrezne prehranjevalne navade in stres. Dr. Vračko je med drugim opozorila, da čeprav se umrljivost, ki je posledica bolezni srca in ožilja, manjša, podatki zaradi prej omenjenih dejavnikov tveganja niso ravno spodbudni.
Dr. Borut Jug je predstavil podatke, ki kažejo, da dejavniki tveganja, ki so povezani z življenjskim slogom, naraščajo, kar polovico smrti pa bi bilo moč preprečiti s preventivo, torej z zdravim načinom življenja.
Kajenje ubija
Odvisnost od tobaka v današnji družbi predstavlja zaskrbljujoč problem, saj je po besedah dr. Vesne Kerstin Petri, zdravnice in vodje sektorja za krepitev zdravja na ministrstvu za zdravje, glavni dejavnik tveganja za več kroničnih bolezni, med katerimi so tudi srčno-žilne. Tveganje za smrt se hitreje povečuje med ženskami, saj te kadijo vedno več in se približujejo moškim kadilcem.
V Sloveniji zaradi tobaka na dan umre 10 ljudi, kar pomeni 3600 smrti v enem letu.
Kajenje za družbo pomeni veliko finančno breme, saj zaradi zdravljenja posledic te odvisnosti letno izgubimo kar 1,9 milijarde evrov, kar povzroča trikrat večjo denarno škodo za državo, kot je dejanski priliv denarja, ki se ga zapravi za nakup tobačnih izdelkov.
Cilj zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov (ZOUTI) 2016 je uvedba enotne embalaže, kar je pomembno zlasti za tiste posameznike, ki še ne kadijo, saj jih lahko barve na embalaži pritegnejo in se s tem poveča možnost za nakup določenega izdelka; prepoved oglaševanja in prikazovanja, ki je že v veljavi, toda pojavljajo se kršitve, saj so tobačni izdelki namerno izpostavljeni očem potrošnika; zaostritev dovoljenj za prodajo in tobačni cent, ki bi imel dva učinka; dodatno bi zvišal cene tobačnih izdelkov (desetodstoten dvig cene naj bi zmanjšal možnost kajenja pri mladih za 5 odstotkov), po drugi strani pa bi se več sredstev namenilo preventivi, promociji in odvajanju od kajenja.
Gibanje najučinkovitejša oblika preprečevanja bolezni srca in ožilja
Gibanje je najučinkovitejša oblika preprečevanja bolezni srca in ožilja, vendar po podatkih le malo ljudi zadovolji minimalnim priporočilom za gibalno aktivnost.
Prof. Boštjan Šimunič, ki je minuli četrtek prav tako kot njegovi predhodniki predaval o srčno-žilnih boleznih, je poudaril, da je gibanje izjemno močno preventivno orožje. “Še močnejše orožje pa je odpravljanje gibalne neaktivnosti, ki lahko vse koristi gibanja pokvari. Zato naj stremimo k spreminjanju življenjskega sloga. Opozarja, da z gibanjem lahko tudi zdravimo, toda ni strokovnjaka v eni osebi, ki bi razumel bolezen in razumel vplive gibanja na bolezen ter na osnovi tega znal načrtovati varno vadbo. Za zaključek še pove, da gibanje pozitivno deluje tudi na državni proračun, ki ga pojav bolezni in s tem povečani stroški obremenjujejo,” še dodaja dr. Šimunič.
