Šesta in hkrati zadnja premiera Gledališča Koper v tej sezoni je drama Francesca Randazza Za blagor vseh ljudi. Zgodba govori o skupnosti, ki v strahu pred begunci organizira vaške straže in bi se lahko dogajala kjerkoli v Evropi. Po mnenju režiserke Nenni Delmestre predstava govori predvsem o nas in našem odnosu do drugega in drugačnega.
Besedilo italijanskega dramatika Randazza je nastalo v 90. letih v času, ko so se v Italiji soočali z valom beguncev tako iz Afrike kot Balkana. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila direktorica Gledališča Koper Katja Pegan, je dogajanje postavljeno v majhno mesto nekje v Evropi, kjer se prebivalci pred prihodom beguncev čez reko organizirajo v vaške straže. Po zajetju begunca, za katerega se nazadnje izkaže, da gre za mlado punco, se “demokratično” odločajo, ali bodo to osebo ubili oz. vrgli nazaj v reko ali ne.
“To je igra, ki ji ne moreš uiti, ne moreš ne imeti odnosa, stališča,” je ocenila Peganova. Igra, ki bo premiero doživela v petek, je nastala kot koprodukcija koprskega gledališča in SNG Nova Gorica.
Umetniški vodja SNG Nova Gorica Marko Bratuš je izpostavil aktualnost obravnave tematike – občutka ogroženosti pred drugim. Bistvo igre je po njegovem v tem, “da ima vsak svojo teorijo, kdo nas ogroža, ampak ko se enkrat ta teorija sreča s prakso, naša prepričanja padejo”. Za prevod iz italijanščine je poskrbel Marko Sosič, v drami pa nastopajo Rok Matek, Anja Drnovšek, Matevž Biber, Bine Matoh, Igor Štamulak, Jože Hrovat, Tjaša Hrovat in Lin Colja.
Režiserka Nenni Delmestre, za katero je to peto sodelovanje s koprskim gledališčem, je izpostavila, da besedilo obravnava rastoči strah pred drugim in drugačnim, ki prek politične manipulacije povzroča tudi velike družbene spremembe. Pri tem, kot je pojasnila, ni želela ustvariti dnevno-politične predstave, pač pa pokazati na širše stanje duha.
Pri tem jo je zanimalo, kako individualni strah pod določenimi vplivi preraste v histerijo, ki se neizbežno konča s tragedijo. Liki zajemajo zelo širok spekter ljudi in jih ni mogoče ločiti na dobre in hudobne. “To je predstava o nas, to je predstava o tem, da se pravzaprav vprašamo, kakšen odnos imamo do tistega človeškega v Človeku,” je še razmišljala Nenni Delmestre.
