V Galeriji Loža Koper bodo drevi odprli razstavo Nike Zupančič z naslovom Nočne-dnevne slike. Vsebine in motivi umetničinega slikarstva so prevzeti predvsem iz tematike narave. V njenih delih se nakazuje občutenje krhkosti sveta, ki nezadržno mineva, je zapisal likovni kritik Tomislav Vignjević.
Slikarka Nika Zupančič že od samega začetka svojega umetniškega delovanja izkazuje zelo specifično ustvarjalno zmožnost, saj je že zelo zgodaj razvila lasten slikarski slog, ki je utemeljen na vizualizaciji in poetiki minevanja. Ustvarila je številna dela, grafične liste ali slike, na katerih je zabeleženo njeno povsem osebno videnje ene ključnih tem umetnosti, namreč vanitas, ter sprememb in transformacij, ki jih na vizualni površini s seboj prinašata potek časa in minevanje.
Poleg motivov, prevzetih iz narave, slikarka pogosta upodablja tudi portretne podobe glave, “vsekakor pa je njeno delovanje zelo izvirno in predvsem osebno ter izhaja iz natančnega, premišljenega analiziranja posameznega motiva v določeni seriji ali na posamezni sliki,” je zapisal Tomislav Vignjević.
Nika Zupančič (1978) je leta 2003 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo, ter se istega leta vpisala na podiplomski študij grafike. V času študija je prejela dve študentski Prešernovi nagradi. Na Akademiji za likovno umetnost je zasnovala ter vodila serijo predavanj o sodobni umetnosti z naslovom Prostori umetnosti, skupaj s Polono Tratnik je uredila knjigo Prostori umetnosti, ki z različnih zornih kotov obravnavajo vsebine sodobne vizualne umetnosti. Sodelovala je na številnih skupinskih razstavah ter se udeležila več likovnih kolonij.
Leta 2006 se je kot štipendistka nizozemske vlade v Amsterdamu izobraževala o historičnih slikarskih tehnikah, pozneje pa na različnih področjih v Berlinu in Parizu. Imela je več samostojnih razstav doma in v tujini.