Na osrednjem koprskem trgu se nam odpre pogled po dih jemajočih stavbah, ki nas vabijo, da jih pobližje spoznamo. Ko stojimo sredi Titovega trga, smo z vseh strani obdani z arhitekturo, ki priča o bogati preteklosti mesta in njegovih ljudi. Ena od znamenitosti, ki nas pozdravlja s svojo veličastno podobo, je stolnica Marijinega vnebovzetja.
Koprska stolnica je ena od dveh stolnih cerkev v škofiji. Njena zgodba se pričenja v drugi polovici 12. stoletja, ko se je oblikovala samostojna koprska škofija.
Že prvi pogled na stolnico izdaja njeno posebnost
Še preden stopite v notranjost, opazite gotsko pritličje iz 15. stoletja in renesančno nadstropje iz 16. stoletja. Neznani arhitekt je namreč združil gotsko pritličje z renesančnim nadstropjem v enotno fasado, ki soustvarja podobo najlepšega istrskega mestnega trga. Ko se sprehajamo z očmi po njenem pročelju, opazimo še drugo značilnost stolnice. Fasada stolnice je namreč obdelana v belem istrskem kamnu.
Današnja podoba rezultat vrste prenov
Današnja stolnica meri 70 metrov v dolžino in 25 metrov v širino, notranja dolžina ladje je 40 metrov, širina pa 24 metrov. Na poti do današnje podobe je cerkev doživela vrsto sprememb. Viri pred letom 1714 pričajo o triladijski romanski baziliki, od katere se je do danes ohranila le južna stena, na kateri so vidni ostanki sedaj zazidanih romanskih oken. Na tej in na steni zakristije je vzidanih mnogo kamnitih fragmentov, ki so nekdaj krasili notranjost cerkve.
Dom kulture in umetnosti
Baročna preobleka notranjosti je bila zaključena v 18. stoletju. Preobrazbo, ki so se je sicer lotili že leta 1664, je dokončal beneški arhitekt Giorgio Massari. V notranjosti lahko občudujemo oltarje in oltarne slike, ki jih pripisujejo pomembnim beneškim mojstrom. Če po Kopru sledimo delom Vittoreja Carpaccia, so v stolnici kar tri njegova dela, med njimi je tudi slovita oltarna slika Madona z otrokom na prestolu, ki je v letošnjem letu praznovala častitljivih 500 let obstoja.
Stolnica bogati kulturno dediščino Kopra in Slovenije
V zavetju stolnice lahko občudujemo številne umetnine različnih zvrsti, ki so okras stolnice hkrati pa predstavljajo bogato kulturno dediščino Kopra in tudi Slovenije. Oltarji s pripadajočimi oltarnimi slikami so večinoma nastali v 17.stoletju.
Prižnica in škofovski prestol kot pika na i dovršeni podobi
Ob sprehodu po notranjosti boste odkrili vrsto detajlov, ki tvorijo zaključeno podobo reprezentativne stavbe. Lesena prižnica iz leta 1758 in bogato rezljan škofovski prestol sta le dve izmed rokodelskih umetnin mojstrov, ki so soustvarjali zgodbo koprske stolne cerkve.
Ko se boste naslednjič znašli v njeni neposredni bližini, si le vzemite nekaj minut in spoznajte eno od mnogih arhitekturnih posebnosti mesta Koper. *
