Minulo soboto je Lovska družina Rižana s slovesnim dogodkom obeležila svojo dolgo, 70 letno pot. Pomembnega dogodka se je udeležil tudi koprski župan Boris Popovič, ki je predsedniku LD Rižana Fabiu Steffè podelil priložnostno priznanje. Enako priznanje je župan Popovič predal tudi Lovski družini Koper, ki je enak, 70 letni jubilej, praznovala pred nekaj tedni.
Koprski župan se je ob predaji priznanj zahvalil lovcem za njihovo predano delo, ki sega veliko dlje od klasičnega lovstva. Popovič je poudaril, da so lovci predvsem prostovoljci in ljubitelji narave, ki skrbijo za čiste gozdove, za sonaraven razvoj živalskih vrst in ohranjanje določenih ogroženih vrst prostoživečih živali, ki jih lahko, zahvaljujoč delu lovcev, najdemo samo še v koprskih gozdovih.
Lovska družina Rižana je Mestni občini Koper podelila Zlato lovsko plaketo, ki je najvišje priznanje za dolgoletno izjemno in neposredno sodelovanje in pomoč na področju varstva narave in okolja, ter druge naravovarstvene in biotehnične aktivnosti povezane z lovstvom, kulturo in naravo nasploh. Plaketo je na slovesnosti prevzel koprski župan Popovič.
Župan Popovič je še spomnil, da je LD Rižana zaslužna za eno najstarejših in najodmevnejših čistilnih akcij v regiji, z nazivom „gozd ni kanta za smeti in brez čiste vode ni življenja“, ki se osredotoča na zelo široko območje pod Kraškim robom in ob reki Rižana ter poudarja okoljevarstveno skrb lovcev.
Dogodka se je udeležilo skoraj 300 lovcev iz slovenske ter hrvaške Istre, Republike Srbske in Italije.
Predsednik LD Rižana Fabio Steffè je v svojem pozdravnem nagovoru opisal začetke LD Rižana in sam način lova. „Iz prvotnega namena lovstva, je bil lov v začetku prejšnjega stoletja povsem zakupni način lova. Glede na to, da so bili nekateri kompleksi premajhni so se ta območja združila v občinska lovišča. Lovišča so se dajala v zakup najboljšemu ponudniku na dražbah v času italijanske fašistične okupacije. Zakupni sistem lova je izginil iz našega lovstva leta 1954. Po kapitulaciji Italije in z oblikovanjem ljudske oblasti nekdanji krivolovci so se po vojni zavedali pomembnosti organiziranosti lovstva v takih oblikah, da bi zagotovilo bolj pravičen in organiziran lov. Po mirovni pogodbi z Italijo septembra 1947 je nastalo Svobodno tržaško ozemlje s cono A pod zavezniško vojaško upravo in cono B pod upravo Jugoslovanske armade. V coni B sta bila dva okraja z dvema okrajnima lovskima organizacijama, v Kopru in Bujah. Meja z Jugoslavijo je potekala prav tukaj na Rižani, s čimer je bilo skrčeno območje prejšnje okrajne lovske organizacije. Pri tem je naša LD izgubila 1/3 lovišča in sicer: Osovje, Rožarsko brdo, Osapsko dolino in Socerbsko planoto. Lovišča Rižane, Slovenskega Gračišča in Gradina so tako pripadala lovski organizaciji okraja Sežana.
Delovanje lovske družine Rižana sega neformalno že pred konec druge svetovne vojne. Pravno formalno pa po podpisu Pariškega mirovnega sporazuma o teritorialni pripadnosti ozemlja Primorske k matični Sloveniji, to je bilo dne 14.1.1947 v Črnem kalu, na ustanovnem občnem zboru. Občni zbor je bil sklican na pobudo Franca Počkaja, predsednika LD Videž Kozina in Ivana Benčiča iz Klanca, ki sta bila zadolžena s strani lovskega okraja Sežana, da pomagata pri ustanavljanju lovske družine. Na predlog Ivana Ogrina iz Bezovice je lovska družina dobila ime po reki Rižana. Prvi predsednik je bil Atilijo Kavrečič.
Politično-teritorialna razdelitev Primorske je privedla do združitve okrajev Koper, Sežana in Postojna v enoten okraj Koper. Tako je Okrajna Lovska Zveza pokrivala območje 35 LD iz vseh treh navedenih okrajev s sedežem v Kopru. Tedaj se je revir z loviščem Kubed, kateri je bil pod okriljem LD Gračišče, leta 1954 priključil LD Rižani,“ je nastanek in prva leta LD Rižana opisal Steffè.
LD Rižana je z gradnjo prostorov, ki jih uporablja še danes, začela leta 1986. Lovska koča je bila predana svojemu namenu maja leta 1990. Leta 2002 je bil dograjen še prizidek s sodobno opremljeno letno kuhinjo. Letos pa so lovci dokončali triletno urejanje sodobne hladilce, ki je bila predana uporabi 1.maja 2017.
Steffè je spomnil, da so lovci imeli aktivno vlogo tudi v osamosvojitvenih procesih za samostojno in neodvisno Slovenijo. „Na tej koči je bila rezervna lokacija enote milice Oddelka Škofije, ki smo jo lovci varovali in logistično podpirali. Prav tako odločno in brezkompromisno smo se mi lovci izpostavili v bran samostojnosti tudi v barikadah. Glede na strateški položaj našega lovišča smo bili angažirani v tajni Akciji OKO, ki je pomenilo opazovanje in javljanje pojavov na meji z R. Hrvaško,“ je dodal predsednik LD Rižana.
Danes je vloga lovcev povsem spremenjena
S spremembami v današnji družbi se sproti spreminja tudi poslanstvo slovenskega lovstva in lovcev nasploh. Steffè je o spremenjeni vlogi lovcev dejal, da je lovcem postalo jasno, da nagle spremembe v družbi, tudi in predvsem tiste v njenem odnosu do narave in okolja, zastavljajo lovcu zahtevne naloge, ki jih mora izpolniti, če želi zagotoviti nadaljnji obstoj lova.
„Z našim strokovnim, prostovoljnim in neutrudljivim delom bo javnost spoznala, da kakovost življenja divjadi in ostalih prosto živečih živali pomeni tudi kakovost življenja za človeka. To pomeni, da moramo vztrajati, da lovsko etični in strokoven lov ne pomeni nikakršne nevarnosti za divjad. Temveč lov pomaga pri njihovem življenjskem obstoju, samo tako bo javnost priznala nas lovce, da smo dejansko skrbniki prosto živečih živali oz. divjadi in narave nasploh,“ je dejal Steffè.
“Prehojena 70. letna pot LD Rižana, ki danes šteje 59 članov, ni bila lahka, je pa rezultat dolgoletnega prostovoljnega uspešnega dela,” dodaja Steffè. „Da je to tako, so zaslužni predvsem dosedanji predsedniki oz. starešine z vodstvom. Zato izkoriščam priliko, da se jim danes ob tej slavnostni prireditvi iskreno zahvalim za njihov doprinos in sicer še živečim: Gabrijelu Trčku, Mariu Cahu, Severinu Franca in Sašu Andrejašiču do leta 1999, ko mi je predal funkcijo predsednika pred dolgimi vendar uspešnimi šestnajstimi leti,“ je zaključil Steffè.
