Če smo pred časom s prispevkom vabili na zgodovinsko obarvan sprehod po Kopru in vas prepričevali, da je mesto prepolno namigov in razlogov, da ga bodisi obiščete bodisi še bolje spoznate, vam danes predstavimo še eno posebnost, s katero se ne more pohvaliti prav vsak kraj v Sloveniji. Koper je namreč sedež enega izmed šestih regionalnih arhivov v državi, poleg tega pa je v mestu tudi eden izmed treh arhivov slovenske Katoliške cerkve.
Zapisi kot spomin na prelomne trenutke ali preprost vsakdanjik
Zapise o prelomnih trenutkih v življenju posameznika, širše skupine ljudi ali pa naroda danes najpogosteje hranijo državni ali regionalni arhivi.
Življenjska pot posameznika je od rojstva naprej sestavljena iz različnih trenutkov, ki usmerjajo in spreminjajo tok njegovega življenja. Zanimivo je, da se je človek na določeni stopnji razvoja odločil, da je vredno določene dogodke v življenju zapisati in jih shraniti zase in za bodoče rodove.
Zapisi, shranjeni v zakladnicah spomina – arhivih, govorijo o zgodovini in zapuščini naši prednikov. Tistim, ki se sprašujejo in iščejo odgovore, lahko pomagajo ugotoviti, kdo so in od kod izvirajo. Tudi tistim, ki niso ravno ljubitelji zgodovine, lahko spoznanje, da je nek zapis v arhivu še zadnja in edina sled določenega časa, zbudi spoštovanje do dela, ki ga opravljajo arhivarji.
Pokrajinski muzej v Kopru hrani gradivo šestih upravnih enot
V nekdanjem poslopju samostana svete Klare na Kapodistriasovem trgu za hranjenje pisanega, risanega, fotografskega, tiskanega, filmskega ali drugega gradiva za območje šestih upravnih enot skrbi Pokrajinski arhiv Koper. Odgovorni so za ohranjanje virov, ki pričajo o preteklosti Kopra, Izole, Ilirske Bistrice, Pirana, Postojne in tudi Sežane. Naj spomnimo, da je del arhiva tudi enota, ki deluje v Piranu.
Različna področja delovanja
Pokrajinski arhiv Koper posreduje in hrani gradivo za pravne in raziskovalne namene ter izobražuje zainteresirane na področju dela z dokumentarnim gradivom. Stalno sodelujejo z univerzo in šolami in omogočajo opravljanje redne prakse pod mentorstvom strokovnih delavcev arhiva. Ob posebnih priložnostih in obletnicah pripravljajo tematske razstave, ki so povezane z določenim krajem, prostorom ali samo vrsto arhivskega gradiva. Organizirajo pedagoške delavnice oz. vodenje po arhivu s predstavitvijo kronskih primerkov gradiva, ki ga hranijo na Kapodistriasovem trgu 1.
Na ogled tudi violinske inštrukcije samega Tartinija
V koprskem pokrajinskem arhivu si lahko ogledamo tudi pismo slovitega violinista Giuseppeja Tartinija gospe Magdaleni, v katerem ji daje nasvete glede igranja instrumenta in uporabe violinskega loka. Tako si lahko od blizu ogledamo glasbenikov rokopis hkrati pa se učimo še igranja violine s pomočjo enega največjih mojstrov tega glasbila, kar jih je kdaj bivalo na današnjem ozemlju Slovenije. Če pa koga zanima pravna ureditev v preteklosti, si lahko v arhivu ogleda najstarejši ohranjeni mestni statut na Slovenskem, ki vsebuje zakone mesta Piran iz leta 1307. To sta samo dva primerka iz zgodovine, ki ju hranijo v arhivu. Če ponudbo pokrajinskega arhiva združimo z gradivom škofijskega arhiva ob trgu Brolo, dobimo res zajetno zbirko virov, s pomočjo katerih lahko spoznamo zgodovino kraja in posameznikov na drugačen način. Raziskovanje in izdelava družinskega debla pa je lahko prava ideja za prihajajoče mrzle in temačne zimske dni. Pri delu vam bodo na pomoč matične knjige, ki jih hranijo v že omenjenem koprskem škofijskem arhivu.
Ne le raziskovalci, vsi smo dobrodošli
Arhivi, navzven molčeče skrivnostne stavbe, v svojem zavetju hranijo kilometre in kilometre zapisov, ki nam omogočajo vpogled v uradne listine in hkrati nudijo tudi pregledovanje povsem preprostih starih razglednic, skozi katere lahko opazujemo spremembe kraja, v katerem živimo.
Prepričajte se tudi sami, da arhivi niso zgolj pokopališča odsluženih listin in zaprašenega starega papirja, ampak predvsem ustanove, ki se trudijo imeti odprta vrata tako za raziskovalce kot tudi za vsakega, ki ga delo arhivarjev in arhivark zanima. *
